Vlada je potrdila predlog zakona, ki po petnajstih letih celovito prenavlja sistem obravnave najtežjih primerov korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala. Nova ureditev povezuje okrepljeno specializirano tožilstvo, Nacionalni preiskovalni urad in novo specializirano sodišče.
Sedanja ureditev temelji na štirih specializiranih oddelkih pri okrožnih sodiščih v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. Konec leta 2025 je v teh oddelkih ostalo 199 nerešenih zadev, več kot polovica vseh nerešenih primerov pa je bila skoncentrirana v Ljubljani.
Število sodnikov, ki so delali v specializiranih oddelkih, se je z 33 leta 2023 zmanjšalo na 28 leta 2025. Poleg zahtevnih korupcijskih in kriminalnih zadev so bili lahko obremenjeni še z drugimi kazenskimi postopki, zato se niso mogli v celoti posvetiti najzahtevnejšim primerom.
Predlog predvideva preoblikovanje sedanjega specializiranega državnega tožilstva v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Najmanjše število tožilcev bi se povečalo z deset na 25, tožilstvo pa bi dobilo tudi notranjo enoto za informacijsko in analitično podporo.
Nacionalni preiskovalni urad bi moral začeti ali prevzeti preiskavo kaznivih dejanj iz pristojnosti specializiranega tožilstva. Z zakonom bi se okrepilo tudi sodelovanje s Komisijo za preprečevanje korupcije, Uradom za preprečevanje pranja denarja, FURS, Agencijo za varstvo konkurence, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in inšpekcijskimi organi.
Namesto štirih sodnih oddelkov bi bilo ustanovljeno enotno Specializirano sodišče Republike Slovenije s sedežem v Ljubljani in pristojnostjo za celotno državo. Sodniki na njem bi se ukvarjali izključno s specializiranimi kazenskimi zadevami, ki bi imele prednostno oziroma nujno obravnavo.
O pritožbah bi odločalo Višje sodišče v Mariboru. Predsednik specializiranega sodišča bi moral Državnemu zboru vsako leto poročati o številu zadev, rezultatih, trajanju postopkov, zastaranjih in sistemskih težavah. Učinkovitost reforme bi se tako preverjala z vnaprej določenimi kazalniki.
Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 odstotka vseh kaznivih dejanj, po nekaterih ocenah pa državo letno stane približno 3,5 milijarde evrov. Ocenjeni strošek nove ureditve med letoma 2026 in 2029 znaša 13,81 milijona evrov.
To je področje, na katerem prejšnja vlada ni dosegla potrebnega rezultata. Evropska komisija je za obdobje njenega delovanja ugotovila le omejen napredek pri pregonu korupcije. Vlada Janeza Janše pa je pripravila jasen načrt, določila odgovornosti in predlagala sistem, katerega uspešnost bo mogoče meriti.
Zakon se ne sme spremeniti v orodje političnega obračunavanja. Njegova prava vrednost bo v neodvisnem delu, enakem obravnavanju vseh osumljencev in pravočasnih sodnih epilogih. Državljani upravičeno pričakujejo, da zapletene zadeve ne bodo več izginjale v postopkovnih labirintih.
Rešite tudi našo anketo
Na desni strani spletne strani vas čaka aktualna anketa. Povejte, ali mora vlada največ pozornosti nameniti varnosti, pregonu korupcije, davkom, zdravstvu ali drugim razvojnim vprašanjem.
MR
