Slovenija se je v zadnjih štirih letih pri koriščenju evropskih kohezijskih sredstev močno poslabšala. Ministrica Monika Kirbiš Rojs je na Razvojnih dnevih občin predstavila podatke, po katerih je bila Slovenija ob koncu prejšnjega mandata na 4. mestu v EU, konec marca letos pa na 19. mestu glede dodeljenih in na 25. mestu glede izplačanih sredstev.
Po podatkih ministrstva je bilo v sedanji finančni perspektivi do zdaj počrpanih približno 550 milijonov evrov, medtem ko v prihodnjih treh letih ostaja še več kot 2,5 milijarde evrov.
To pojasnjuje, zakaj je pospeševanje evropskih projektov postalo ena prvih razvojnih prioritet nove vlade. Če projekti niso pravočasno pripravljeni, izvedeni in certificirani, lahko sredstva, ki so Sloveniji že namenjena, ostanejo neizkoriščena.
Kirbiš Rojs je opozorila tudi na novo evropsko finančno perspektivo 2028–2034. Po trenutnih ocenah bi slovenska ovojnica za kohezijsko, kmetijsko in druge politike lahko znašala med pet in šest milijard evrov.
Slovenija pa naj bi v istem obdobju v evropski proračun prispevala med osem in devet milijard evrov. Zato bo poleg nacionalne ovojnice ključno bistveno uspešnejše kandidiranje na neposrednih evropskih programih, kot so Horizon Europe, Erasmus+ in prihodnji skladi za konkurenčnost.
Ministrstvo želi posebej pomagati manjšim občinam, ki imajo manj zaposlenih in težje pripravljajo zahtevne projektne prijave. Velikost občine po napovedih ne bi smela odločati o tem, ali lahko pride do razvojnega denarja.
Obenem vlada napoveduje manj administrativnih korakov in več decentralizacije. To bi lahko bilo posebej pomembno za vzhodno Slovenijo, kjer so evropska sredstva pogosto eden ključnih virov za večje lokalne investicije.
Podatki kažejo, da je prostora za izboljšanje ogromno. Naloga nove vlade bo merljiva zelo preprosto: koliko od preostalih milijard bo Sloveniji uspelo spremeniti v ceste, šole, kanalizacijo, podjetniške investicije, turistične projekte in druge konkretne razvojne rezultate.
