Nova glavna cesta med Ptujem in Markovci, ki bi morala razbremeniti eno najbolj prometno obremenjenih območij na Ptujskem, je po trenutno znani časovnici oddaljena še več kot desetletje. Državni prostorski načrt naj bi bil sprejet šele leta 2029, projektiranje, odkupi zemljišč in pridobivanje dovoljenj pa naj bi trajali do leta 2034. Gradnja bi se nato lahko zaključila šele leta 2038.
Projekt je ocenjen na več kot 300 milijonov evrov, njegova izvedba pa je za Ptuj in širšo regijo strateškega pomena. Ne gre samo za hitrejšo povezavo proti Ormožu, ampak predvsem za umik tranzitnega in težkega tovornega prometa iz naselij, ki ga prebivalci prenašajo že leta.
Posebej težavne so razmere v Spuhlji. Čeprav je tranzit težkih tovornjakov na relaciji Hrvaška–avtocesta A4 že omejen, popolne prepovedi ministrstvo ne načrtuje, ker na območju ni ustrezne vzporedne državne ceste. Popolna prepoved bi po oceni ministrstva prizadela tudi lokalno oskrbo in gospodarstvo.
Prometna analiza je pokazala zanimiv razvoj. Po vstopu Hrvaške v schengensko območje se je število težkih tovornjakov sprva zmanjšalo za približno 12 odstotkov, nato pa se je zaradi gradnje ceste Markovci–Gorišnica–Ormož znova povečalo. Na nekaterih smereh so leta 2025 beležili tudi 182 težkih tovornjakov dnevno v smeri Ptuja oziroma Spuhlje.
Država je za nočni čas že uvedla omejitev hitrosti težkih vozil na 40 kilometrov na uro med 22. in 6. uro skozi Spuhljo, Zabovce in del Ptuja. Mestna občina Ptuj je predlagala tudi dva stacionarna radarja, za katera je direkcija pripravljena izdati soglasje.
Toda omejitev hitrosti in radar ne moreta nadomestiti obvoznice. Prebivalci ob Ormoški cesti potrebujejo dolgoročno rešitev, ki bo težki tranzit dejansko umaknila iz stanovanjskih območij.
Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico zato opozarja, da osrednje vprašanje ni več, ali povezavo potrebujemo, temveč kdaj bo dejansko zgrajena. Zaradi omejenih možnosti delovanja se je iniciativa preoblikovala tudi v društvo, kar ji omogoča uporabo pravnih postopkov. Kritični so do nekaterih elementov načrtovane trase, zlasti pokritega vkopa, protihrupne zaščite, vplivov na podtalnico, dostopa do zemljišč in prehodov za divjad.
Mestna občina Ptuj je državi že predlagala tudi možnost začasne obvozne ceste. Direkcija naj bi s pristojnimi deležniki obravnavala predloge občine in možnosti dodatnih ukrepov.
Prav tukaj mora Ptuj pokazati več odločnosti. Čakanje do leta 2038 brez vmesnih rešitev za prebivalce ni sprejemljiv razvojni scenarij. Občina mora od države zahtevati jasne vmesne roke, pospešitev postopkov in konkretne ukrepe za Spuhljo, država pa mora preveriti, katere faze je mogoče skrajšati.
Nova povezava Ptuj–Markovci je preveč pomembna za razvoj Spodnjega Podravja, da bi postala še eden od projektov, o katerih se desetletja govori, medtem ko ljudje vsak dan živijo ob tovornjakih.
MR
