Vlada molči, rodnost pada: demografski alarm v šolah, oblast pa gleda stran

Zaključek šolskega leta je priložnost za refleksijo – ne le o znanju, temveč o prihodnosti. In prihodnost, vsaj po podatkih o številu prvošolcev na Ptuju in v Ormožu, ni svetla. Število vpisanih otrok v prvi razred ponovno upada. Septembra bo prag osnovnih šol v teh dveh občinah prestopilo le 782 prvošolcev, kar je manj kot pred leti, ko jih je bilo preko 800. Upad ni zgolj številka – je simbol zaskrbljujočega demografskega trenda, ki zareza globoko v prihodnost Slovenije.

Pri tem pa ni mogoče prezreti najpomembnejšega: trenutna vlada pod vodstvom Roberta Goloba glede tega ne počne nič. Še več – z lastnimi politikami in prioritetami načrtno ignorira ali celo poglablja demografske težave. Medtem ko so nekatere evropske države že pred leti sprejele resne in obsežne ukrepe za povečanje rodnosti, se v Sloveniji ukvarjamo s temami, ki nimajo nobene zveze s prihodnostjo naroda. Namesto podpore mladim družinam, davčnih olajšav za otroke, boljšega dostopa do stanovanj in vrtcev ter stabilne zaposlitvene politike, vlada predlaga davčne obremenitve, spodbuja netrajne oblike zaposlitve in z ideološkimi razpravami preusmerja pozornost.

V Ptuju upad števila prvošolcev najbolj občutijo na OŠ Ljudski vrt, kjer je vpis padel s 74 na 59. Podobno je na OŠ Grajena, kjer je letos zgolj 21 vpisanih prvošolcev. Po drugi strani se povečuje število otrok, katerih vpis v prvi razred starši preložijo – kar 12 % letošnjih prvošolcev je že dopolnilo sedem let. Ta praksa, čeprav razumljiva z vidika posameznih družin, dodatno slabi demografsko strukturo šol in onemogoča dolgoročno načrtovanje sistemskih izboljšav.

Vse to bi bilo mogoče preprečiti – če bi imeli vlado, ki demografsko vprašanje obravnava kot strateško prioriteto, ne pa kot obroben statistični podatek. Spomnimo: prejšnje vlade pod vodstvom SDS so pripravile resne strateške dokumente in tudi prve ukrepe za reševanje demografskega primanjkljaja. Toda trenutna oblast jih je zavrgla, spremenila prednostne naloge in ignorirala opozorila strokovnjakov.

Vse več Slovencev se zato sprašuje: kam nas pelje ta politika? In kdo bo čez deset let še sedel v slovenskih učilnicah, če današnja oblast ne bo ukrepala? Mladi si želijo družine, a potrebujejo podporo, ne ideološke monologe.

Če želimo, da bo Slovenija imela prihodnost, potem se moramo zbuditi – in zamenjati politiko, ki nas vodi v demografski zlom.

MR