V SDS so proti višjim stroškom davkoplačevalke in davkoplačevalce

Državni zbor je 22. 6. 2022 sprejel Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, s katerim se povečuje število ministrstev iz 17 na 20, ter se umetno deli, združuje in prenaša posamezna področja, za katera so ministrstva zadolžena, so zapisali SDS.

Smiselnih zaokrožitev področij po spremembi zakona praktično ni. Edina smiselna je združitev kohezijske politike in regionalnega razvoja, ki pa ostaja na pol poti, saj lokalno samoupravo pušča v drugem ministrstvu, načrt za okrevanje pa v tretjem. Smiselna bi bila združitev vseh področij in istočasno ukinitev Ministrstva za javno upravo, ki po prehodu posameznih področij postaja vsebinsko prazen in nepotreben. Smiselno bi bilo torej krčenje števila ministrstev, ne pa povečevanje. Iz predloga zakona in iz javnih objav ob tem, kdo vse bi zasedel ministrske funkcije na novoustanovljenih resorjih, je jasno le, da je treba neizvoljenim politikom zagotoviti dobro plačana delovna mesta, so prepričani v SDS.

Po kreativnosti posebej izstopa Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki si ga je izboril Luka Mesec, predsednik stranke, ki se je komaj prebila v parlament. Kaj vse je koalicija Roberta Goloba umetno stlačila v novo ministrstvo, ki je svetovni unikat?

• dolgotrajno oskrbo, oskrbo starejših so pustili na področju sociale,
• zemljiško in stanovanjsko politiko,
• razvijanje in promocijo modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih,
• udeležbo delavcev pri dobičku ter ostalih t. i. politik ekonomske demokracije.

Naj spomnimo, da so vladne ekipe v zgodovini Slovenije doslej bile različno številčne. Tako smo, na primer, v mandatu 2004–2008 imeli 12 ministrstev, v mandatu v letu 2012 pa le dobrih 11. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je najbolj vitka in najbolj operativna vlada bila 10. slovenska vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Imela je 11 ministrov in ministrico brez resorja, ki je vodila Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torej, državo lahko vodi skoraj polovico manjša ekipa, kot pa jo želi aktualna Golobova ekipa.

Golob in predstavniki njegove koalicije so v obrazložitvi sprememb zakona o vladi navedli, da bo zaradi povečanja števila ministrstev Vlada RS bolj odzivna in bolj operativna. Ob tem se zagotovo tudi zastavlja vprašanje, ali lahko v Švici z 8 milijoni prebivalcev, kjer imajo sedem ministrstev, rečemo, da niso operativni in učinkoviti? Ali pa Švedska, Madžarska, ki jih imata 11. Avstrija, Bolgarija 12 ministrstev. Nizozemska, Grčija, Finska, Belgija 13. Gre za države z nekaj milijoni prebivalcev, med 6 in 10, torej štirikrat, trikrat več, kot jih ima Slovenija.

Aktualni minister za delo, in bodoči za solidarno prihodnost, če bo zakon o vladi sprejet, Luka Mesec je ob svojem zaslišanju za ministra povedal, da pričakuje, da bo eno leto izgubil samo s tem, da bo vzpostavil ministrstvo, so zapisali na SDS.

To je le še en razlog, zakaj noveli zakona o vladi v Slovenski demokratski stranki nasprotujejo. Nova ministrstva bodo zahtevala eno leto usklajevanj, novih sistemizacij, urejanja prostorov, zaposlitev in še mnogo drugih stvari, ki so potrebne za vzpostavitev ministrstva.  Prej kot o učinkovitosti, bi lahko govorili o enem letu mrtvega teka, so prepričani v SDS.

Našteli so še več razlogov, zakaj je novela zakona o vladi absurdna in nepotrebna.

• Nepremišljeno povečevanje število ministrstev iz 17 na 20, pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce, zato ne drži navedba Roberta Goloba in koalicije, da zakon nima finančnih posledic na državni proračun in druga javno finančna sredstva;
• ker predlagano število ministrstev ne sledi mednarodni ureditvi držav, ki so navedene v obrazložitvi zakona (Republika Slovenija bi bila v primeru sprejetja novele absolutni rekorder po številu ministrstev v Evropski uniji);
• ker tako oblikovano in povečano število ministrstev ne prinaša učinkovitosti, temveč le večjo možnost nastanka nesoglasij;
• ker številčnost ministrstev prinaša še več birokracije v državi, ki se že tako ali tako duši pod grmado različnih predpisov;
• ker je takšen zakon tudi na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora sporen z vidika pravne varnosti, ki zahteva notranjo skladnost, jasnost, preglednost in konsistentnost pravnega sistema.

Vir: sds.si

Preberite še:

MR