V Majšperku okrogla miza na temo govedoreje

Kmetijsko gozdarski zavodi Ptuj, Celje in Slovenj Gradec so včeraj v Majšperku z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec govorili o pomenu govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, zlasti kmetij, ki imajo vezano rejo.

KGZ z območja Štajerske in Koroške so včeraj v Majšperku z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec govorili o pomenu govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Foto: KGZ Ptuj
Kmetijski ministrici so v Halozah predstavili ukrepe, s katerimi bi ustavili trend upadanja števila kmetij na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami in s tem povezanega števila živali v hlevih. Kmetijska ministrica je povedala, da hiter pregled predlaganih ukrepov kaže, da jih kar nekaj prihodnja finančna perspektiva že nakazuje kot verjetne rešitve, sicer pa so bili v razpravi oblikovani tudi sklepi okrogle mize in poslani odgovornim v državi.

Na okrogli mizi so sodelovali dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Stanko Jamnik in Andrej Rebernišek, direktorja KGZS Zavoda Celje in KGZS Zavoda Ptuj ter predsedniki treh območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, organizatoric okrogle mize, Milan Unuk (OE Ptuj), Janko Šket (OE Celje) in Božo Kobold (OE Slovenj Gradec).

Govedoreja je najpomembnejša panoga v kmetijstvu, saj daje največjo dodano vrednost na hektar kmetijskih zemljišč in ohranja poseljenost ter obdelanost – urejenost slovenskega podeželja. Skrbi nas, da se velikokrat živinoreja v javnosti predstavlja kot nekaj slabega za okolje, kar nikakor ne drži, temveč ima številne pozitivne učinke, tako na ohranjanje biodiverzitete, pestrost krajine in vezavo ogljika v tleh.

Foto: arhiv KGZ Ptuj

Problematika na področju govedoreje je v slovenskem prostoru alarmantna, kar je bilo razbrati tudi iz razprave, ki je potekala po predstavitvi problematike s strani strokovnjakov iz KGZS Zavoda Ptuj in Celje. Na okrogli mizi so opozorili, da je padanje števila krav v Sloveniji resen problem in je prav zdaj zadnji čas, da se trend, ki je prisoten že zadnjih petnajst let obrne.

Daniel Skaza, vodja oddelka za živinorejo v KGZ Ptuj, ob tem poudarja: »Za to bodo potrebne konkretne vzpodbude govedorejcem s strani kmetijske politike, v nasprotnem primeru lahko pričakujemo pomanjkanje govejega mesa, pa tudi mleka iz domače prireje. Ob tem bodo vsi napori, ki jih MKGP vlaga v promocijo doma pridelane hrane, tudi skozi oznako izbrana kakovost, brez učinka, saj ne bomo imeli telet rojenih v Slovenji, pa tudi mleka prirejenega v Sloveniji bo primanjkovalo.«

Manjše kmetije nujno potrebujejo denar za posodobitev hlevov

Posebna pozornost je bila tudi posvečena načinom, kako zagotoviti investicijska sredstva za majhne kmetije, ki po trenutnem načinu delitve ne morejo priti do investicijskih sredstev. Prav kmetije do 30 krav predstavljajo dobro polovico govedorejskih kmetij v Sloveniji, investicijski denar pa nujno potrebujejo za posodobitev hlevov.

»Velika večina teh kmetij ima živali še vedno na privezih, hlevi so tehnološko zaostali. Zaradi tega je potrebnega veliko ročnega dela, storilnost je majhna in posledično je tak tudi ekonomski učinek reje. Zaradi navedenih razlogov je na takih kmetijah težaven prenos dejavnosti na naslednjo generacijo. Da ne omenjamo dobrega počutja živali, ki mu moramo posvetiti več pozornosti, saj se tudi potrošniki vedno bolj zanimajo, v kakih pogojih je bilo meso in mleko, ki pride na njihovo mizo prirejeno,« je še povedal Skaza.

Ukrepe, s katerimi bi ustavili upadanje števila kmetij na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami in s tem povezanega števila živali v hlevih

V razpravi so bili oblikovani tudi sklepi okrogle mize, ki bodo posredovani na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrani in na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Sklepi bodo na vpogled tudi na spletni KGZS Zavoda Ptuj in KGZS Zavoda Celje.

Na okrogli mizi v Majšperku so znova opozorili, da je padanje števila krav v Sloveniji resen problem. Foto: TM

V sklepe so med drugim zapisali, da morajo biti neposredna plačila vezana na pridelavo kmetijskih pridelkov za prehrano, v podpori razvoju družinskih kmetij predlagajo degresijo vseh neposrednih plačil pri kmetijskih gospodarstvih nad 100 ha. Zagovarjajo opustitev zgodovinskih pravic, predlagajo, da se pri neposrednih plačilih dodatno vzpodbuja reja živali, da se glede na obtežbo površin povečajo neposredna plačila za trajno travinje po predlagani lestvici.

Predlagajo tudi, da se dodeli dodatna podpora za krave molznice za kmetije v OMD, investicijski del PRP mora biti za celotno programsko obdobje bolj jasen in prilagojen ciljem razvoja kmetijstva. V prihodnjem programskem je pomembno zagotoviti vzpodbude tudi za male in srednje kmetije, vzpodbuditi je potrebno spremembo vezane reje v prosto rejo, omogočiti podpore za postavitev pašnih ograj, nakup pašne opreme in opreme za vzdrževanje pašnikov, vzpodbujati sisteme, ki prinašajo dobro počutje živali (kompostni hlev, globoki ležalni boksi ali drugi sistemi, ki prinašajo dodaten komfort živalim, izpuste pri živalih) ter za krave dojilje in pitance tudi globoke bokse na vodovarstvenih območjih (ožjih).

Predlagajo možnost razdružitev kmetijskega gospodarstva za mlade prevzemnike, ob tem pa tudi, da se pri izvajanju okoljskih ukrepov v PRP vsi ukrepi, ki so vezani na travinje upošteva obremenitev travojedi živali. Na okrogli mizi so še predlagali, da je v naslednjem programskem obdobju neobhodno potrebno ponovno uvesti premije za rejo krav dojilj in da kmetijsko-okoljski ukrepi ne smejo dodatno obremenjevati kmetije z birokracijo.

Vir in foto: Daniel Skaza, KGZ Ptuj, TM