Umrl je papež

Zaslužni papež Benedikt XVI. je umrl v 96. letu starosti, so danes sporočili iz Vatikana. Predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje je v izjavi za javnost izpostavil hvaležnost za njegov zgled vere in predanost pri opravljanju papeške službe. “Hvaležni smo  mu za zgled zvestobe, poguma in požrtvovalnosti, s katero je to službo opravljal.”

 

Benedikt XVI. je bil prvi papež, ki je po skoraj 600 letih odstopil s položaja in drugi, ki ni bil Italijan v zadnjih 500 letih. Od svojega odstopa leta 2013 je živel v relativni osami v vatikanskem samostanu. Že več mesecev pa je bilo znano, da je fizično šibak.

Papež je bil od 19. aprila 2005 do 28. februarja 2013, ko se je upokojil in tako postal prvi papež po 600 letih, ki je odstopil. Pri tem bi mu lahko sledil njegov naslednik, sedanji papež Frančišek, ki je v zadnjih mesecih odpovedal številne dogodke in zaradi bolečin v kolenih uporablja invalidski voziček, saj je julija dejal, da so za njegov odstop “odprta vrata”.

Benedikt XVI. je od odstopa dalje živel odmaknjeno življenje v samostanu Matere Cerkve v Vatikanu, v hiši z lastno kapelo, lepim razgledom na kupolo bazilike svetega Petra in zaščiten pred mestnim vrvežem Rima. Zanj je skrbelo več redovnic in njegov zasebni tajnik Georg Gänswein. Nazadnje se je javno oglasil februarja, ko je prosil za odpuščanje zaradi neukrepanja pri spolnih zlorabah otrok v nemški katoliški cerkvi, ko je bil nadškof.

Rodil se je 16. aprila 1927 v kraju Marktl am Inn na Bavarskem. Njegova družina se je pogosto selila, ker je bil oče v službi na policiji, zato je v spominih kot svoje domače mesto označeval Traunstein. V spominih je odkrito govoril tudi o tem, da je bil leta 1941, ko je bil star 14 let, proti svoji volji vključen v nacistični podmladek, t. i. Hitlerjugend, a ne za dolgo, ker se je učil za duhovnika. Leta 1943 so ga kot pomočnika vpoklicali v nacistične protiletalske enote in napotili v München. Leto kasneje so ga napotili na avstrijsko-madžarsko mejo, kjer je gradil protitankovske pregrade. Maja 1945 je dezertiral iz nemške vojske in se vrnil v Traunstein, tam pa so ga kot vojnega ujetnika zajeli ameriški vojaki. Zatem je znova vstopil v semenišče.

Po študiju teologije in filozofije je bil leta 1951 posvečen v duhovnika. Bil je profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu. Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962-1965). Leta 1977 je postal münchenski nadškof, štiri leta kasneje pa je odšel v Rim ter postal prefekt kongregacije za nauk vere. Bil je eden redkih kardinalov rimske kurije, ki je to postal že pred prihodom Janeza Pavla II. na čelo Rimskokatoliške cerkve. Za kardinala ga je 2. junija 1977 imenoval papež Pavel VI.

Pred izvolitvijo za papeža 19. aprila 2005 je bil Ratzinger tesen sodelavec papeža Janeza Pavla II. Veljal je za ideologa Vatikana, pri čemer je zagovarjal skrajno konservativna stališča Cerkve. Še pred izvolitvijo je bil eden najvplivnejših mož v Vatikanu in po smrti Janeza Pavla II. favorit za njegovega naslednika.

Modernizacija papeževanja

V pismu, objavljenem februarja kot odgovor na preiskavo, je vsem žrtvam spolne zlorabe izrazil “svoj globok sram in globoko žalost ter iskreno prošnjo za odpuščanje”.

“V katoliški cerkvi sem imel velike odgovornosti. Še toliko večja je moja bolečina zaradi zlorab in napak, ki so se zgodile na teh različnih mestih v času mojega mandata, je dodal.

Benedikt XVI. je sicer odgovoren tudi za modernizacijo papeževanja. Med drugim je odprl račun na Twitterju in 12. decembra 2012 objavil svoj prvi tvit.

“Dragi prijatelji, vesel sem, da lahko z vami navežem stik preko Twitterja. Hvala vam za dobrodušen odziv. Blagoslavljam vas iz vsega srca,” je zapisal.

Vseskozi je nasprotoval “pohlepu” in “samozadostnosti” v Cerkvi in je zavračal vse pozive k modernizaciji Cerkve. Nasprotoval je odpravi celibata v Cerkvi in temu, da bi lahko duhovniški poklic opravljale tudi ženske. Leta 1986 je ostro obsodil homoseksualnost in istospolne partnerske zveze. Bil je tudi oster nasprotnik komunizma. Leta 1984 je komunistične režime označil za “eno od sramot našega časa”, navaja STA.

Ob žalostni novici odhoda zaslužnega papeža Benedikta XVI. k nebeškemu Očetu, slovenski škofje vabimo slovenske katoličane in ljudi dobre volje k molitvi za njegovo dušo in za sveto Cerkev.

Ob koncu življenja zaslužnega papeža Benedikta XVI. smo hvaležni za njegov zgled vere in predanosti pri opravljanju papeške službe ter vse njegovo delo. Hvaležni smo mu za zgled zvestobe, poguma in požrtvovalnosti, s katero je to službo opravljal.

Zaradi svoje zvestobe evangeliju in ljubezni do Cerkve je pokazal, kako globoko se je vtisnil v srca katoliških vernikov in dobromislečih ljudi po vsem svetu.

Cerkev v Sloveniji je papežu Benedikt XVI. še posebej hvaležna, ker je leta 2006 ustanovil tri nove škofije: v Celju, Novem mestu in Murski Soboti. Prav tako je mariborsko škofijo povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter s tem v Sloveniji ustanovil dve cerkveni pokrajini. V času njegovega pontifikata je imenoval nadškofa msgr. Franca Rodeta za kardinala. Kot izreden teolog je objavil tudi številna teološka dela, ki so bila prevedena v skoraj vse svetovne jezike. V slovenski jezik imamo prevedenih skoraj 30 njegovih knjig.

Slovenski škofje se zahvaljujemo Bogu za dar zaslužnega papeža Benediktu XVI., za njegovo vlogo učitelja in pastirja, ki jo je izvrstno opravil ter za očetovsko naklonjenost, s katero je spremljal Katoliško cerkev v Sloveniji.

Naj mu bo dobri Gospod bogat plačnik. Naj počiva v miru.

Msgr. dr. Andrej Saje
Novomeški škof in
predsednik Slovenske škofovske konference

 

Vir: nova24tv.si