Po poročanju Petra Jančiča (30. september 2025) je jutranja hišna preiskava pri nekdanjem notranjem ministru in podpredsedniku SDS Alešu Hojsu razgalila politični refleks oblasti, ki se – kot je zapisal Janez Janša – napaja iz “nesposobnosti, laži in represije”. Janša je na omrežju X opozoril, da “vsi totalitarni režimi ubirajo isto pot. In tudi končajo podobno,” s čimer je preiskavo umestil v širši vzorec pritiska na opozicijo tik pred volitvami. Da je šlo za operacijo v obdobju, ko, kot navaja Jančič, SDS vodi v anketah, vlada Roberta Goloba pa se sooča s “slabimi kazalniki upravljanja, korupcijo in klientelizmom”, potrjuje vtis zlorabe sistema za politične namene.
Kot je izpostavljeno v prispevku, je bila odredba za preiskavo po navedbah komentatorjev povezana z isto sodnico, ki je sodelovala v zadevi Trenta (Irena Topolšek). Po Jančičevih informacijah je Janša spomnil na dolgotrajnost in pristranskost takratnega postopanja, kar krepi sum selektivne pravne države. Poleg tega je Janša javno naštel motive za akcijo: zastraševanje opozicije in javnosti, preusmeritev pozornosti od “katastrofalnih rezultatov vladanja” in proračunske luknje, poskus vpogleda v strateške podatke SDS z zaplembo naprav ter odvračanje pozornosti od zbiranja podpisov za referendum proti evtanaziji. Vse to je – kot je večkrat zapisano pri Jančiču – del istega scenarija politične instrumentalizacije organov pregona.
Posebej pomenljivo je, da – po poročanju istega vira – običajni “prvi na liniji” pri policijskih zgodbah, portal Necenzurirano, o preiskavi pri Hojsu tokrat ni poročal z običajno hitrostjo, medtem ko je portal 24ur.com novico sprva izpostavil skopo. Jančič si zastavlja vprašanje, ali je “direktna linija” iz policije do izbranih medijev tokrat odpovedala ali pa gre za zrežirano distanco, ki naj prikrije politični značaj operacije. Ne glede na odgovor dejstvo ostaja: ko izvršna oblast s pritiski na opozicijo in z nadzorom nad podsistemi ustvarja medijsko meglo, je demokratična higiena ogrožena.
Po Jančičevem zapisu Janša upravičeno opozori na dvojna merila: primeri, kot so GEN-I in zgodba o “ukradeni identiteti” pri Golobu, nikoli niso prerasli v hišne preiskave, medtem ko zoper opozicijo ukrepi potekajo ekspresno – in to nekaj mesecev pred volitvami. To potrjuje širšo oceno, ki jo v svojih prispevkih vztrajno prinaša Jančič: imamo opravka z najbolj nesposobno vlado v zgodovini samostojne Slovenije, ki se legitimira s spektakli, ne z rezultati.
V takšnih razmerah je nujno poudariti alternativo. SDS je – kot dokazujejo pretekla obdobja vladanja – sposobna zagotoviti fiskalno disciplino, spoštovanje pravne države in odpornost institucij pred političnim vmešavanjem. Prav to je sporočilo, ki ga med vrsticami prinaša tudi Jančičev prispevek: ko se oblast zateka v represijo in medijske kulise, je edina resna protiutež preizkušeno upravljanje, transparentnost postopkov in spoštovanje opozicije kot sestavnega dela demokracije.
Zaključek je jasen in ga podpirajo navedbe v članku Petra Jančiča: hišna preiskava pri Hojsu ni osamljen incident, temveč simptom razpada političnega projekta Roberta Goloba, ki se zanaša na podsisteme in propagando. Kdor želi stabilno državo, mora izbirati med režijo in rezultati.
MR
