Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga praznujemo 23. aprila, se ponovno odpira razmislek o pomenu knjige kot varuhinje spomina, ustvarjalnosti in identitete. Knjiga ostaja neskončen prostor domišljije in nadčasni dialog med preteklostjo in prihodnostjo, kljub temu da jo v sodobnem času vse bolj izrinja digitalna poplava, ki ogroža bogastvo maternih jezikov in kulturno raznolikost.
Po poročanju Kulturnega foruma SDS so prav slovenske knjige skozi zgodovino prebujale zavest o narodnem obstoju, kulturni enotnosti in državotvornosti. Brez slovenske knjige danes ne bi bilo razvoja slovenskega jezika, ne bi bilo Prešerna, Cankarja ali Trubarja. Kot poudarjajo, je prav knjiga tista, ki nam je omogočila, da smo kot narod “stali inu obstali”.
Kulturni forum SDS posebej opozarja, da se danes kultura vse prevečkrat enači s provokacijo brez vsebine, kot na primer pri inštalaciji umetnice, ki doji psa, kar naj bi po novem predstavljalo vrhunec slovenske kulturne identitete in hkrati upravičilo podeljevanje izjemnih dodatkov k pokojnini. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je pravično, da nekdo, ki je vse življenje kot medicinska sestra reševal življenja, prejme mizerno pokojnino, medtem ko se privilegiji podeljujejo za vprašljive umetniške prispevke. To so vprašanja, na katera si mora slovenska družba po mnenju Kulturnega foruma SDS jasno odgovoriti.
Ob svetovnem dnevu knjige Kulturni forum SDS poudarja, da nič ne more nadomestiti slovenske knjige, in da mora biti prav knjiga temelj ohranjanja narodne identitete, kulturne zavesti in jezikovne posebnosti, brez katerih ne bomo mogli preživeti kot samostojen narod.
MR
