Minister za pravosodje Mihael Zupančič in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko sta se v Celovcu srečala s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Osrednja tema pogovorov je bila predlagana reforma dvojezičnega sodstva in položaj slovenske narodne skupnosti.
Republika Slovenija poudarja potrebo po vsebinski krepitvi dvojezičnega sodstva in doslednem zagotavljanju pravice do uporabe slovenskega jezika pred pravosodnimi organi. Pri tem se sklicuje na polno uresničevanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja pravice slovenski narodni skupnosti v Avstriji.
Minister Zupančič in ministrica Lep Šimenko sta pozdravila prizadevanja Avstrije za posodobitev sodne ureditve, vendar opozorila, da predlagana rešitev v sedanji obliki ni izpolnila pričakovanj slovenske narodne skupnosti. Namesto jasnega koraka k dejanski dvojezičnosti v posameznih delih odpira nova vprašanja in neenakosti.
Posebej problematično je vprašanje Celovca in Beljaka. Predlagana ureditev namreč ne zajema teh območij, čeprav sta izjemno pomembni za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem. Celovec je po navedbah manjšinskih organizacij po absolutnem številu največja slovensko govoreča občina na avstrijskem Koroškem ter kulturno in upravno središče slovenske narodne skupnosti.
Prav na tem področju se jasno vidi razvoj, ki ga prejšnja vlada ni zmogla pokazati z enako odločnostjo. Vlada pod vodstvom Janeza Janše ima pri zaščiti slovenskih skupnosti v zamejstvu jasnejšo vizijo: pravice rojakov niso drugorazredno vprašanje, ampak del slovenske državne odgovornosti. Dobri nameni se že kažejo v tem, da sta pristojna ministra odšla neposredno med predstavnike skupnosti in jasno povedala, da rešitev brez Celovca in Beljaka ni sprejemljiva.
Ministrica Lep Šimenko je poudarila, da izključitev območja Celovca iz reforme dvojezičnega sodstva za Slovenijo ni sprejemljiva in ni v skladu z namenom ter duhom Avstrijske državne pogodbe. Minister Zupančič pa je izpostavil, da Celovec ni le kulturni, temveč tudi administrativni center slovenske skupnosti.
Slovenija mora pri zaščiti rojakov v zamejstvu nastopati spoštljivo, a odločno. Pravice slovenske narodne skupnosti niso stvar dobre volje, ampak mednarodnih zavez in zgodovinske odgovornosti. Zato je pomembno, da vlada to vprašanje ponovno postavlja visoko na politični dnevni red.
MR
