V letu 2025 je lakoto trpelo 645 milijonov ljudi oziroma 7,8 odstotka svetovnega prebivalstva. Ob svetovnem dnevu hrane Slovenija opozarja, da so uspehi pri zmanjševanju podhranjenosti še vedno krhki. Za nujne humanitarne programe Svetovnega programa za hrano je letos namenila 2,81 milijona evrov, prihodnje leto pa bo prevzela vodenje Odbora za pomoč pri preskrbi s hrano.
Mednarodno poročilo SOFI 2026 ugotavlja zmanjševanje svetovne podhranjenosti tretje leto zapored, vendar je napredek neenakomeren. Konflikti, vse izrazitejši podnebni ekstremi in zmanjševanje razvojnega ter humanitarnega financiranja ogrožajo dosežene izboljšave. Afrika je s 309 milijoni lačnih prvič postala regija z največjim absolutnim bremenom lakote.
Humanitarna pomoč dosega več kriznih žarišč
Svetovni program za hrano, znan po kratici WFP, ostaja osrednji strateški partner slovenske humanitarne politike na tem področju. Obseg slovenskega financiranja prek te organizacije se je med letoma 2021 in 2025 povečal za 7,5-krat.
Skupna slovenska pomoč v prehrani je leta 2025 dosegla 4,2 milijona evrov, 45 odstotkov pa je bilo usmerjenih neposredno prek WFP. Gre za večletni razvoj sodelovanja, ki presega mandat posamezne vlade.
V letu 2026 namenjenih 2,81 milijona evrov za nujne programe je usmerjenih v Palestino, Afriški rog in Sahel, Haiti ter pobudo Žito iz Ukrajine. Letošnja donacija v tej pobudi je namenjena nujni oskrbi Somalije. Skupni slovenski prispevek pobudi od leta 2022 znaša 4,8 milijona evrov; tega večletnega seštevka ne gre zamenjati z letošnjim zneskom.
Leta 2027 bo Slovenija vodila odbor FAC
Slovenija letos podpredseduje Odboru za pomoč pri preskrbi s hrano, prihodnje leto pa bo prevzela njegovo vodenje. Med napovedanimi usmeritvami je boljše povezovanje obstoječih podatkov za pravočasno pomoč.
To vključuje satelitske posnetke, geoprostorske podatke, daljinsko zaznavanje in terenske ocene. Z napovedno analitiko želi Slovenija spodbujati učinkovitejše prepoznavanje potreb ter hitrejše in bolj usmerjeno ukrepanje. Gre za načrtovano prednostno nalogo predsedovanja, ne že izmerjen rezultat novega sistema.
Opraševalci in odpornejše kmetijstvo
Slovenski prispevek vključuje tudi dolgoročnejše razvojne projekte. Iz Podnebnega sklada je bil financiran 2,46 milijona evrov vreden triletni projekt v sušnih delih Kenije, ki v obdobju 2024–2026 krepi odpornost s pomočjo opraševalcev.
V istem obdobju je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve z 1,49 milijona evrov sofinanciralo trajnostne kmetijske projekte v Ruandi, Ugandi in Zambiji. Ti povezujejo prehransko varnost, prilagajanje podnebnim spremembam ter odporno kmetijstvo in infrastrukturo.
Posebna pozornost zdravim šolskim obrokom
Od oktobra 2024 je Slovenija tudi članica globalne Koalicije za šolske obroke. Njena ambicija je, da bi imel do leta 2030 vsak šolar zagotovljen zdrav obrok. Slovenija pri sodelovanju izhaja iz svojih dolgoletnih izkušenj s prehrano otrok.
Sporočilo svetovnega dneva hrane je zato širše od nujne pomoči ob posamezni krizi. Poleg takojšnje oskrbe so pomembni odpornejša pridelava, znanje in stabilno mednarodno sodelovanje. Predstavljeni zneski kažejo različne dele slovenskega prispevka, izziv pa ostaja, kako pomoč čim pravočasneje pripeljati do ljudi, ki jo najbolj potrebujejo.
