Slovenija ima nove mladim prijazne občine

občine, skupnost-občin-slovenije, hajdina, certifikat

Certifikat prejela tudi občina Hajdina

Minuli četrtek je v Mestnem muzeju v Ljubljani že šesto leto zapored potekala podelitev certifikata Mladim prijazna občina. Tokrat je certifikat  prejelo pet občin, ki so izpolnjevale vse pogoje za pridobitev le-tega. Poleg občin Brda, Hoče–Slivnica, Tolmin in Trzin je certifikat prejela tudi občina Hajdina iz Spodnjega Podravja. Podaljšanje certifikata pa so si prislužile občina Ajdovščina, občina Ravne na Koroškem, občina Šentjur in občina Žalec.

Certifikat Mladim prijazna občina je priznanje, ki ga za štiriletno obdobje podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja tistim slovenskim občinam, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja mladinskih politik. Tovrstni ukrepi so usmerjeni v integracijo vedno novih generacij mladih (to je oseb, starih od 15 do vključno 29 let) v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa v spodbujanje čim hitrejšega osamosvajanja mladih. Pri oceni uspešnosti izvajanja ukrepov je poseben poudarek namenjen področjem: načrtno obravnavanje področja mladine, participacije mladih, izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja mladih, mladinskega organiziranja in sodelovanja v skupnih projektih.

Kako mlade privabiti v lokalno skupnost?

Na letošnji podelitvi so v razpravi posebno pozornost posvetili vprašanju kako s certifikatom Mladim prijazna občina privabiti mlade v lokalno skupnost in kako jih informirati o vseh ukrepih, ki jih občine že izvajajo na področju mladinske politike. O tem so govorili: Nina Bavčar Čargo v. d. direktorice Inštituta za mladinsko politiko, Tilen Lamut predstavnik družbe za strateško komuniciranje Propiar in dr. Martina Rauter iz Inštituta za razvoj družbene odgovornosti.

»Za občino Hajdina pomeni pridobitev certifikata Mladim prijazna občina pomembno priznanje, ki smo ga prejeli zaradi številnih aktivnosti na področju dela z mladimi. Omenil bi sofinanciranje prevozov za dijake in študente, nagrade za diplomante, magistre in doktorje znanosti, pomoč pri plačilu komunalnega prispevka za mlade družine,« je ob prejemu certifikata povedal hajdinski župan mag. Stanislav Glažar ter poudaril, da je v občini še zmeraj dovolj prostora za nove ukrepe in s tem še izboljšanja kvalitete življenja mladih.

S pridobitvijo certifikata se občina, ki se je pri svojem delu na področju mladih sicer že izkazala za uspešno, zaveže, da bo področje mladih še naprej uspešno sistemsko urejala in nivo učinkovitosti v štiriletnem obdobju ohranila oz. dvignila.

Foto: Mladin prijazne občine

Inštitut za mladinsko politiko bo tudi v prihodnje spodbujal slovenske občine, da začnejo sistematično urejati področje mladinske politike in s tem ustvarijo okolje, ki bo privlačno za življenje mladih. Pri tem pa se morajo zavedati, da univerzalnega recepta, ki bi odgovarjal na potrebe vseh mladih, ni. Kljub strokovni podpori, ki jo Inštitut za mladinsko politiko ponuja občinam pri sistemskem urejanju področja mladine, morajo te najprej same ugotoviti, kaj si tamkaj živeči mladi želijo. Šele nato se lahko izpeljejo ustrezni ukrepi, ki bodo odgovarjali na njihove potrebe. In kar je najpomembneje, poskrbeti morajo, da bodo za te ukrepe mladi tudi izvedeli.

TM, vir in foto: SOS, Mladim prijazne občine