Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO) predstavlja nov steber socialne varnosti državljanov in sledi smernicam EU ter potrebam po pomoči ostarelim ter osebam s telesno ali duševno motnjo. To je potreben in sistemski Zakon in je eden izmed ukrepov ki so predvideni v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za obdobje 2016 do 2025.
Prav tako je ta predlog ZDO nekak logičen odziv na pospešeno staranje prebivalstva, povečanje potreb po dolgotrajni oskrbi, pa tudi na raznolike potrebe starostnikov. Skrb za starejše in za druge osebe, ki potrebujejo pomoč, je namreč ena od osnovnih civilizacijskih pridobitev, ki so v našem okolju prisotne že veliko let nazaj.
Med temi, ki se jih dolgotrajna oskrba (DO) dotika, so različne skupine prebivalstva; dolgotrajno bolni, poškodovani, oslabeli, starostno oslabeli, osebe s telesno ali duševno motnjo in drugi. In med temi bo starostno oslabelih v prihodnosti vedno več. Vsi se zavedamo, da se kot družba staramo – V Sloveniji smo še starejši od evropskega povprečja in sicer je »mediana starosti« v Evropi za leto 2020 42,5 leta, v Sloveniji pa smo z mediano starosti 44,5 leti (to je torej povprečna starost). Med državami sveta pa se po tem kriteriju (mediana starosti) uvrščamo na 10. mesto; kot so navedli na Statistični urad RS -SURS.
Slovenci bomo vedno starejši, zato je Zakon še toliko bolj nujen.
V prihodnje se bo starostna sestava prebivalstva Slovenije zelo spremenila. Leta 2018 je bilo starejših (prebivalcev, starih 65 let ali več) 19,4 odstotka, leta 2060 pa naj bi bilo v tej starostni skupini že 31,5 odstotka prebivalcev.
Že nekaj stoletij nazaj sta začela naraščati tako število starih ljudi kot tudi življenjska doba. Takrat je družba smatrala skrb za starejše sorodnike kot družinsko vprašanje. Šele v 19 stol. se je pojavila ideja o sistemu družbenega varstva, ki bi lahko bil koristen. Domovi ostarelih so se pojavili v 19. stoletju.
Kaj se je nekje vmes, med tem, ko je bilo vprašanje skrbi za starejše in druge ranljive skupine stvar družine, spremenilo? Ja odgovornost/neodgovornost do sočloveka in čut za ljudi v stiski – ta pa je različna med nami še dandanes. In stanje žal ni vzpodbudno. Danes še do bližnjega starejšega sorodnika nekateri nimajo nobenega razumevanja in sočutja več. Več kot do sočloveka je ljudem do hišnih ljubljenčkov.
Tako, da se danes na področju celotne Evrope in še posebej med članicami EU tej temi posveča veliko časa in truda. Vprašanje pa je koliko je bilo do sedaj pri nas uspeha, ki bi starostnikom na starost, pa tudi invalidom, zagotovili za človeka dostojno življenje. In hvala vsem deležnikom; v tem trenutku v Slovenij aktivno delamo na tem.
Med razlogi za ta zakon je tudi dejstvo, da se s povečanimi potrebami po DO povečujejo tudi potrebe po dodatnih virih financiranja.
Evropska komisija v svojih zadnjih priporočilih (v letih 2018, 2019) pa tudi že prej vse od leta 2013, še posebej opozarja Slovenijo na dolgoročna tveganja za stabilnost javnih financ prav zaradi povečanja izdatkov za pokojnine in zdravstvo, ki bodo za nas še posebej pereči, saj se slovensko prebivalstvo stara hitreje kot prebivalstvo večine drugih držav članic.
Po projekcijah ameriškega biroja Cenzus bo Slovenija leta 2050 po deležu starejših peta država na svetu, ter prva v Evropi.
Komisija v zadnjih priporočilih še opominja Slovenijo, da mora za vzdržnost javnih financ sprejeti in izvesti reforme v zdravstvu in v dolgotrajni oskrbi, ki bodo zagotavljale kakovost in dostopnost.
Torej to danes s to Vlado ter s poslanci koalicije in tudi dvema PS opozicije ( SNS in DESUS) tudi delamo – izvajamo reforme, ker v prihodnje predvidevamo neka stanja na katera želimo biti in moramo biti pripravljeni.
V Republiki Sloveniji se že vse od leta 2002 pripravlja krovni zakon za področje dolgotrajne oskrbe. V zadnjih dveh desetletjih je bilo pripravljenih pet predlogov zakona o DO. Storitve DO se v Sloveniji trenutno zagotavljajo na način formalnih storitev in storitev, ki jih zagotavljajo izvajalci neformalne oskrbe
Tako da, »da«, končno ga imamo na mizi, ker je ta Vlada čuječa za naše starostnike in hitro odzivna na probleme najranljivejših skupin. Tako, da; ne bi rad za nazaj nekaj na veliko kritiziral toda – odzivnost prejšnjih vlad in pristojnih ministrstev, ki imajo pristojnost o dolgotrajni oskrbi je bila »polžja«.
Cilji in načela pri uveljavitvi ZDO so zlasti naslednji:
- natančna opredelitev (definicija) DO;
- poenotenje zakonskih podlag, ki urejajo pravice na področju DO;
- definiranje vsebine in obseg pravic ter nabor storitev DO;
- vzpostavitev enotnega ocenjevalnega mehanizma za vstop v sistem DO;
- oblikovanje celovitega, univerzalno dostopnega, geografsko in finančno vzdržnega ter dosegljivega sistema DO;
- upravičencu, ki to želi, omogočiti, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju;
- v središče sistema DO postaviti posameznika, ki v okviru svoje pravice izbere način opravljanja DO;
- obvladovanje naraščajočega zasebnega financiranja posameznikov, ki povečuje tveganje revščine predvsem starejše populacije;
- izboljšanje načrtovanja, upravljanja in zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti opravljanja DO kot javne službe; vzpostavitev učinkovitega javnega nadzora na področju opravljanja DO
Dostopnost in raznolikost potreb
Zavedati se je treba, da je DO kompleksna in raznolika storitev in zato ni vseeno kdo in kako kvalitetno jo izvaja, da je po pravici do oskrbe to najbolje, enakovredno zagotovljeno uporabnikom in, da so ti uporabniki zadovoljni. Ve se tudi, da je bilo po starem sistemu DO kar nekaj nepravilnosti vezano na merjenje potreb, in nato je bil posledično temu zaznan neenakopraven položaj uporabnikov, neusposabljanje osebja izvajalcev itd.
V osnovi se bo pravice po novem, in torej po pričujočem ZDO-ju, lahko pravico do dolgotrajne oskrbe uveljavljalo na štiri osnovne načine oz. mehanizmi koriščenja so :
– DO v instituciji,
– DO na domu,
– oskrbovalec družinskega člana,
– nadomestilo za DO.
Kot omenjeno se daje poudarek t.i. deinstitucionalizaciji; vedno več starostnikov namreč izraža želje po tem, da bi na svojo starost ostali v domačem okolju in bivališču.
Kot je dejal minister za zdravje…Pri izvajalcih bodo uporabili vse resurse, ki so na voljo (javni zavodi, koncesionarji, zasebniki).
Tudi prejšnja ministrica za delo iz t.i. kvote liberalcev se je strinjala s takim načinom; če ni postelj v javnih zavodih (npr. domovih ostarelih) je pač potrebno reševati problem preko koncesij in tudi zasebnikov.
Novosti, ki jih lahko srečamo med tem, ko seveda študiramo in pripravljamo zakon so negovalni domovi, oskrbovanec družinskega člana, ki bo imel obvezno usposabljanje, da bo lahko kvalitetno opravil to svoje odgovorno delo – skrb za mamo, brata ali dedka npr.
Financiranje
Važno je tudi, da se zavedamo, da je potrebno zaradi povečanja potreb po DO zagotoviti tudi finančna sredstva.
Vprašanje kako bomo »sfinancirali« ta zakon, je bilo večkrat slišati; ja tako da bo pokrito in da bo rezultat ta, da naših staršev in dedkov in babic več ne bo treba voziti v domove starejših in v privatne negovalne domove na Hrvaško. »Druge ni«. Potrebno je zagotoviti sredstva.
Pa tudi že sedaj je ves čas potrebnih nekaj sredstev za obstoječo DO, tudi star in slab način DO nekaj stane. Zato, da se storitve izboljša se bo pa še nekaj dodalo. Ena možnost je tudi racionalizacija s tem, da oskrba na domu in oskrbovalec na domu, gotovo ne bosta stala več (kvečjemu manj) kot pa oskrba v DSO – ju. Pa konkurenca bo tudi večja, ko bo pokritost s posteljami zagotovljena po vsej Sloveniji.
Potreba po sredstvih za zagotavljanje življenja DO po ZDO se bo logično ob vedno starejši populaciji tudi sorazmerno povečevala, zato se predvideva z letom 2025 nov Zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo pokrival potrebe po financah v prihodnosti, državljanom pa bo omogočal uporabo storitev po tem Zakonu o dolg. oskrbi. V vmesnem času pa moramo sredstva zagotavljati iz proračuna.
Predlog ZDO je dober in je vreden podpore. Zato se vsakemu poslancu iz katerekoli PS že v naprej v svojem imenu in v imenu slovenskih ljudi zahvaljujem za podporo pri tretjem branju ZDO. Ponosno v službi ljudstva »ZA« ZDO – je tudi moj glas
Hvala vam spoštovani kolegi poslanci, ki ste izglasovali ZA »prvi krog« ZDO. Kar velik delež poslancev pa je bilo proti dolgotrajni oskrbi in proti rešitvi, ki jo potrebujemo že tako dolgo.
Zakon podpirajo poslanci koalicijskih strank SDS, NSi, SMC, opozicijska SNS in Robert Polnar.
Pa si poglejmo, kdo je proti temu, da bi za starejše primerno poskrbeli:
– to so poslanci “Kul” opozicije, ki jim je vseeno za starejše prebivalce Slovenije.
| BAKOVIĆ PREDRAG – SD |
| BANDELLI MARKO – SAB |
| BEVK SAMO – SD |
| BRATUŠEK ALENKA – SAB |
| CIGLER ŽELJKO – Levica |
| DIVJAK MIRNIK LIDIJA – LMŠ |
| GOLUBOVIĆ BRANE – LMŠ |
| HAN MATJAŽ – SD |
| HEFERLE TINA – SD |
| HOT MEIRA – SD |
| HRŠAK IVAN – DESUS |
| JURŠA FRANC – DESUS |
| KNEŽAK SONIBOJ – SD |
| KOCIPER MAŠA – SAB |
| KOPRIVC MARKO – SD |
| KORAŽIJA BOŠTJAN – Levica |
| KORČE JERCA – LMŠ |
| KORDIŠ MIHA – Levica |
| KOVAČIČ ALJAŽ – LMŠ |
| LENART JOŽE – LMŠ |
| LEP JURIJ – Desus |
| MEDVED RUDI – LMŠ |
| MESEC LUKA – Levica |
| MÖDERNDORFER JANI (JANKO) – SD |
| MURŠIČ BOJANA – SD |
| NEMEC MATJAŽ – SD |
| PAULIČ EDVARD – LMŠ |
| PAVŠIČ ROBERT – LMŠ |
| PEČEK IGOR – LMŠ |
| PREBIL NIK – LMŠ |
| PREDNIK JANI – SD |
| RAfJH ANDREJ – SAB |
| SITER PRIMOŽ – Levica |
| SLUGA JANJA – NeP |
| STAROVIĆ VOJKO – SAB |
| SUKIČ NATAŠA – Levica |
| ŠAREC MARJAN – LMŠ |
| T. VATOVEC MATEJ – Levica |
| TOMIĆ VIOLETA – Levica |
| TRČEK FRANC – SD |
| ZABRET ANDREJA – LMŠ |
| ZORČIČ IGOR – Nep |
| ŽIDAN DEJAN – SD |
| ŽIDAN GREGOR – SD |
Jožef Lenart, poslanec DZ RS, poslanska skupina SDS
