V Sloveniji opažamo zanimiv pojav, ki ga nekateri interpretirajo kot vračanje k simbolom iz časov socializma. Ta trend se kaže v vse večji prisotnosti Dedka Mraza, ki je v socializmu služil kot nevtralna figura novoletnih praznovanj, v nasprotju s cerkvenim Sv. Miklavžem.
| V duhu tolerance in prazničnega vzdušja je ključnega pomena, da otrokom omogočimo praznovanje vseh teh likov brez občutka izključenosti ali prisile v določeno verovanje. Vsak od teh simbolov ima svoje mesto v zgodovini in kulturi ter prinaša svoje edinstvene vrednote in učenja. Ob spoštovanju različnosti lahko otroci rastejo v okolju, kjer so praznovanja raznolika in pomenljiva, kar spodbuja razumevanje in sprejemanje različnih kultur in tradicij. |
V številnih osnovnih šolah in vrtcih po Sloveniji je Dedek Mraz postal prevladujoča figura božično-novoletnih praznovanj. To mnogi vidijo kot simbolično poveličevanje preteklega socialističnega sistema, ki je bil zaznamovan z revščino, kršenjem človekovih pravic, pomanjkanjem in zločini.
Dedek Mraz, ki izvira iz socialistične tradicije, se v tem kontekstu pojavlja kot alternativa Sv. Miklavžu, ki je povezan s katoliško vero. V socialističnih državah je bil Dedek Mraz uporabljen kot orodje za promocijo državne ideologije in sekularizacijo praznikov.
Ta trend se kaže tudi v širši javnosti. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) je na primer v svoji prometni varnostni kampanji letos uporabila slogan “Dedek Mraz vidi, če voziš prehitro”, medtem ko so lani uporabljali “Božiček vidi, če voziš prehitro”. Ta sprememba simbolike je opazna in odpira vprašanja o kulturni identiteti in zgodovinskem spominu v Sloveniji.
Kritiki tega pojava opozarjajo, da je potrebno biti previden pri poveličevanju simbolov iz časov socializma, saj lahko to zamegli resnično zgodovino in vrednote, ki so zaznamovale to obdobje. Poudarjajo, da je Dedek Mraz, kljub svoji popularnosti, vendarle simbol nekega drugega časa in sistema, ki ni bil vedno naklonjen osnovnim človekovim pravicam in svoboščinam in je močno povezan z revščino, pomanjkanjem in zločini.
Sveti Miklavž
Sveti Miklavž, znan tudi kot sveti Nikolaj, je zgodovinska osebnost, ki izvira iz 4. stoletja. Bil je škof v Mire v današnji Turčiji in je znan po svoji radodarnosti, predvsem do otrok in ubogih. Legende, ki obdajajo njegovo osebnost, pripovedujejo o skrivnostnih darilih, ki jih je puščal revnim, kar je osnova za sodobno tradicijo obdarovanja. Sveti Miklavž je zavetnik otrok, mornarjev in številnih drugih skupin. Njegov god praznujemo 6. decembra, ko v številnih kulturah otroci prejmejo darila.
Nastanek Dedka Mraza
V zgodnjem obdobju sovjetske vladavine so komunistični voditelji močno nasprotovali religioznim praznovanjem, vključno z božičem, zaradi njihove povezanosti s krščanstvom in predrevolucionarno preteklostjo. V 1920-ih in 1930-ih letih je bilo božično praznovanje v Sovjetski zvezi in drugih komunističnih državah močno omejeno ali celo prepovedano.
V komunističnem sistemu je bil Dedek Mraz predstavljen kot sekularna alternativa Svetemu Miklavžu. To preoblikovanje je bilo del širše strategije za odmik od religioznih praznovanj, značilnih za katoliško vero, in za spodbujanje sekularnih in socialističnih vrednot.
Božiček kot najbolj nevtralen lik
V kontekstu razprave o “dobrih možeh” in njihovi simboliki v Sloveniji je pomembno omeniti, da če bi iskali popolnoma nevtralnega izmed teh likov, bi bil to Božiček. Za razliko od Svetega Miklavža, ki je neposredno povezan s katoliško vero, in Dedka Mraza, ki ima svoje korenine v socialistični tradiciji, Božiček stoji kot simbol, ki ni neposredno povezan ne z religijo ne z določenim političnim sistemom.
Božiček, kot ga poznamo danes, je večinoma produkt moderne popularne kulture, močno oblikovan s strani oglaševalske industrije, zlasti v Združenih državah Amerike. Ta lik simbolizira potrošništvo in kapitalizem, predstavlja univerzalni simbol darovanja in prazničnega veselja, ki presega verske in politične meje. Njegova rdeča obleka in prijazna podoba sta postali sinonim za božično sezono v mnogih delih sveta, ne glede na lokalne verske ali politične okoliščine.
Božiček tako predstavlja globaliziran, komercializiran pristop k praznovanju, ki je osredotočen na zabavo, družinsko združevanje in izmenjavo daril. V tem smislu je lahko Božiček videti kot bolj “nevtralen” lik v sodobni družbi, kjer se tradicionalne vrednote prepletajo z globalnimi vplivi in kjer je potrošništvo postalo pomemben del prazničnih običajev.
MR
