Prihaja recesija? Kje smo z evropsko minimalno plačo?

Potem ko je bil v prvi polovici leta 2022 dosežen znaten napredek na področju politike EU na področju zaposlovanja in socialnih pravic, so zdaj vse oči uprte v češko predsedstvo Sveta EU, da bi ugotovili, ali se bo ta zagon nadaljeval tudi v drugi polovici leta.

Junija se je končalo francosko predsedstvo, ki je doseglo dogovor o več predlogih EU za izboljšanje pravičnosti pri delu, vključno z direktivo za povečanje enakosti spolov v upravnih odborih podjetij.

Po besedah češkega ministra za delo in socialne zadeve Mariana Jurečke bo enakost spolov pri delu tudi v naslednjih mesecih ena od prednostnih nalog.

Prvi koraki storjeni v času slovenskega predsedovanja

V začetku decembra 2021, le dva tedna po tem, ko je Evropski parlament sprejel pogajalsko stališče o direktivi o minimalni plači, se je velika večina nacionalnih ministrov prav tako dogovorila o skupnem stališču, pri čemer sta mu nasprotovali le Danska in Madžarska.

Ta dogovor je odprl pot za pogajanja med Evropskim parlamentom in državami članicami. “Izjemno sem vesel, da nam je uspelo sprejeti splošni pristop,” je takrat dejal tedanji minister za delo Janez Cigler Kralj, ki je vodil pogajanja v Svetu EU so zapisali v domovina.je

Junija letos je svoje delo zaključilo francosko predsedstvo, ki je doseglo dogovor o več predlogih EU, ki naj bi vplivalo na pravičnost na trgu dela, vključno z direktivo za povečanje enakosti spolov v upravnih odborih podjetij.

Evropska minimalna plača ostaja le ideja

Evropska komisija je leta 2020 predlagala direktivo o ustreznih minimalnih plačah. V državah, ki imajo zakonsko določeno minimalno plačo, je cilj direktive zagotoviti, da so zakonsko določene minimalne plače ustrezno visoke, in sicer vsaj 60% nacionalne povprečne plač.

Vendar direktiva držav članic ne sili, da uvedejo zakonsko določene minimalne plače, če jih nimajo. Direktiva poskuša zagotoviti tudi lažji dostop delavcev do kolektivnih pogajanj in zavezuje države EU, da pripravijo akcijske načrte za spodbujanje kolektivnih pogajanj.

EU naj bi po junijskem dogovoru med Evropskim parlamentom in Svetom zaključila razpravo o direktivi o minimalni plači. Po podatkih Eurostata, objavljenih julija, enaindvajset držav članic že ima minimalno plačo, ki se giblje od 363 EUR na mesec v Bolgariji do 2.313 EUR na mesec v Luksemburgu so zapisali v domovina.je

V šestih drugih državah članicah – Avstriji, na Cipru, Danskem, Finskem, v Italiji in na Švedskem – se višina plač določa s kolektivnimi pogajanji. Z novo zakonodajo EU morajo države članice, v katerih kolektivne pogodbe ščitijo manj kot 80% delovne sile, pripraviti akcijski načrt za povečanje tega kritja.

Parlament bo o direktivi predvidoma dokončno glasoval na septembrskem plenarnem zasedanju.

Minimalni dohodek

Medtem Evropska komisija pripravlja tudi priporočilo za minimalni dohodek, ki bo predvidoma predstavljeno konec septembra. “Želimo začeti razpravo o predlogu o standardu minimalnega dohodka,” je zakonodajalcem EU povedal češki minister Jurečka in dodal, da ima minimalni dohodek pomembno vlogo v boju proti revščini.

Predlog naj bi zagotovil, da imajo vsi, ki nimajo dovolj sredstev, pravico do ustreznih prejemkov iz naslova minimalnega dohodka, skupaj s spodbudami za dostop do trga dela za tiste, ki so sposobni delati so zapisali v domovina.je

Nekatere države članice EU so že uvedle minimalni dohodek, vendar z več omejitvami. V Italiji, na primer, lahko za minimalni dohodek zaprosijo le osebe, ki imajo stalno prebivališče več kot deset let, v Franciji pa osebe, mlajše od 25 let, na splošno nimajo dostopa do minimalnega dohodka.

Priporočilo bi lahko spodbudilo nacionalne vlade, da zmanjšajo te ovire in razširijo obseg prejemkov iz naslova minimalnega dohodka. Dejansko izvajanje le-tega bo v celoti odvisno od držav članic, saj priporočilo ni pravno zavezujoče. Je pa takšna zaveza korak v smeri, da bi države naredile več za spremembe v svojih sistemih minimalnih dohodkov.

Konfederacija nemških delodajalskih združenj (BDA) je v svojem mnenju o tej tematiki za Evropsko komisijo zapisala: “Sheme minimalnega dohodka je treba oblikovati kot prehodno plačilo za zaposlitev ob upoštevanju nacionalnih okoliščin in modelov trga dela, po potrebi tudi z vključevanjem socialnih partnerjev. Poleg tega sheme minimalnega dohodka spadajo na področje socialne zaščite in so zato v pristojnosti držav članic.” Podobnega mnenja je tudi dansko združenje delodajalcev, ki je dejalo, da so sistemi minimalnega dohodka specifični za posamezne države in jih ni mogoče pravilno in zadostno oceniti brez upoštevanja konteksta in širših nacionalnih sistemov socialne zaščite. Zato bi bila vsaka primerjava sistemov minimalnega dohodka in višine prejemkov izredno težka in bi lahko privedla do napačnih zaključkov.

Slovenska minimalna plača in trenutni vladni ukrepi

Podatki državnega statističnega urada kažejo, da je letna inflacija med januarjem in junijem letos znašala 8,2 odstotka, na rast pa je najbolj vplivala podražitev hrane in tekočih goriv. Povišanje minimalne plače za 8,2 odstotka bi pomenil dvig s 1074,43 evra na 1162,53 evra bruto, so pred časom zapisali pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

»Prepričani smo, da sedanja rast cen življenjskih potrebščin znižuje realni dohodek zaposlenih ter vpliva na njihov življenjski standard in možnost vključenosti v družbo. Veča se revščina med zaposlenimi delavci, hkrati pa se veča socialna izključenost. Zlasti med otroki,« so zapisali so zapisali v domovina.je

Vlada je sicer pred dnevi dala v javno razpravo paket štirih zakonov na področju davkov. Združenje delodajalcev je bilo kritično do napovedanih davčnih sprememb. To je velik korak nazaj, pravijo v  združenju, in pomeni realno manjši zaslužek delavcev. V sindikatih pa imajo na drugi strani mešane občutke: ukrepe za najbolj ranljive pozdravljajo, a po njihovem namerava vlada ukiniti tudi nekatere dobre rešitve.

Delodajalci so bili o prvih davčnih ukrepih nove vlade zelo jasni: “So populistično simbolični, saj učinek tega ne bo velik, bo pa vsekakor negativen, kajti ljudje, ki jih mi želimo povabiti v Slovenijo, da ustvarjajo skupaj z njimi visoko dodano vrednost, bo zelo težko,”meni Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.

Vir: domovina.je

Preberite še:

TS