Svarilo pred novimi izbruhi afriške prašičje kuge v Srbiji!

 

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) svari pred ponovnimi izbruhi afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih v Srbiji.

V tem tednu je namreč Srbija obvestila Evropsko komisijo o treh novih izbruhih APK pri domačih prašičih. Srbija je uvedla ukrepe za nadzor in izkoreninjenje APK v skladu z nacionalno in EU zakonodajo ter v skladu s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE).

APK se je pojavila v treh dvoriščnih rejah prašičev v okrožju Pirotski, na meji z Bolgarijo, kjer je bilo skupno ugotovljenih 12 okuženih prašičev. Prisotnost virusa APK je potrdil Nacionalni referenčni laboratorij za APK (Inštitut za veterinarsko medicino Srbije) v Beogradu.Prvi izbruh APK je bil v Srbiji pri domačih prašičih potrjen v konec julija 2019. Zaradi pojavov APK v Srbiji je Evropska komisija sprejela določene zaščitne ukrepe. Januarja letos je Srbija prijavila tudi prve primere APK pri divjih prašičih, vse ob meji z Bolgarijo.

Novi izbruhi APK pri domačih prašičih so se pojavili na območju, kjer je bolezen potrjena tudi pri divjih prašičih (okrožje Pirotski).Vse od leta 2014 se APK neustavljivo širi v državah Evropske unije, kot tudi v Aziji. APK predstavlja eno največjih epizootij današnjega časa.

Kaj je Afriška prašičja kuga?

APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin. APK se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.

Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje APK pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev.

Vse rejce pozivamo, da so pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in da vsak sum na bolezen nemudoma javijo svojemu veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe (namestitev razkuževalnih barier na vhodih v objekte z živalmi, preprečevanje vstopa drugih oseb v objekte z živalmi, preprečevanje stika domačih prašičev z divjimi prašiči, uporaba zaščitne obleke in obutve, itd.).

 Posebej bi vas radi opozorili, da največje tveganje za izbruh bolezni predstavlja krmljenje prašičev z ostanki hrane (pomijami).

Več o Afriški prašičji kugi najdete na tem naslovu: http://www.afriskaprasicjakuga.si/
Preberite več:
15 milijonov evrov za razvoj

Želite biti redno obveščeni o novostih v vaši občini? Všečkajte FB stran:

MR