Božič, praznični čas, ki se praznuje po vsem svetu, simbolizira enotnost, veselje in kulturno bogastvo. V nekaterih delih sveta pa ta praznik doživlja stroge omejitve ali celo prepovedi, pogosto zaradi verskih in političnih razlogov.
V kontekstu Slovenije, države, kjer praznujemo Božič zadnjih dobrih 30 let, se v zadnjem času opaža postopno spreminjanje percepcije tega praznika. Božič, ki je bil tradicionalno osrednji del prazničnih običajev, se zdaj sooča z nekoliko drugačnim pristopom s strani nosilcev vodstvenih državnih funkcij.
Opazno je, da se v Sloveniji beseda “Božič” vse manj uporablja v prazničnih voščilnicah, govorih in celo pri okraševanju javnih institucij. To zmanjšanje vidnosti božiča v javnem življenju in med državnimi predstavniki kaže na premik v načinu, kako se država uradno odziva na ta praznik.
Primerjava s preteklostjo, ko je bil Božič v Sloveniji v določenih obdobjih prepovedan, odpira vprašanja o trenutnih družbenih in kulturnih dinamikah. Ta razvoj dogodkov morda odraža širše družbene spremembe v odnosu do tradicionalnih praznikov in verskih obredov.
1. Somalija: Prepoved, utemeljena na verskem pravu
V Somaliji so praznovanja Božiča prepovedana od leta 2015 po sprejetju šeriatskega prava. Vlada božič vidi kot potencialno grožnjo islamski veri naroda. Javna udeležba pri krščanskih dejavnostih med tem prazničnim časom je strogo prepovedana.
2. Severna Koreja: Simbol zahodnega vpliva
Po uvedbi komunizma leta 1950 je kakršnokoli udejstvovanje pri krščanski tradiciji strogo prepovedano. Zagovorniki človekovih pravic ocenjujejo, da je v Severni Koreji med 50 in 70 tisoč kristjanov v zaporu ali koncentracijskih taboriščih samo zato, ker so verniki. Vlada dojema Božič kot krščanski praznik in obliko zahodnega kulturnega vdora, s ciljem ohraniti močno ločitev od zahodnih vplivov. Praznovanje Božiča lahko vodi do resnih posledic.
3. Afganistan: Omejena praznovanja med napetostmi
Afganistan, pretežno muslimanska država, uradno ne priznava božiča. Čeprav lahko tujci praznujejo znotraj določenih okvirov, kot so veleposlaništva, se splošno prebivalstvo izogiba javnim praznovanjem, še posebej ob upoštevanju zgodovinskega konteksta vladavine talibanov v 90. letih.
4. Jemen: Nepraznovani praznik sredi krize
V Jemnu, kjer je islam državna vera, Božič ni javno praznovan praznik. Trajajoči državljanski konflikt in prevladujoče islamske tradicije so privedli do dolgotrajne neupoštevanosti božičnih praznovanj.
5. Tadžikistan: Celovita prepoved božičnih tradicij
Tadžikistan je uvedel široko prepoved praznovanja božiča, vključno z obdarovanjem, božičnimi drevesi in celo dobrodelnimi dejavnostmi, povezanimi s praznikom. Ta prepoved odraža stališče vlade proti zaznavanim odstopanjem od kulturnih in verskih norm.
6. Brunej: Strogi zakoni proti javnemu praznovanju
V Bruneju je Božič nezakonit že več let. Javno praznovanje božiča lahko privede do visokih glob ali zaporne kazni. Ta zakon si prizadeva preprečiti muslimansko večino pred vplivi praznika, čeprav so dovoljena zasebna praznovanja z vnaprejšnjim obvestilom oblastem.
7. Komori: Omejeno praznovanje v islamski večini
Na Komorih, kjer prevladuje sunitski islam, Božič ni javni praznik. Krščanska manjšina, ki predstavlja manj kot 2 % prebivalstva, se pri praznovanju božiča sooča z izzivi.
8. Savdska Arabija: sproščeno stališče v zadnjem času
Prej je Savdska Arabija imela prepoved Božiča, vendar so se v zadnjih letih te omejitve sprostile. Čeprav so bila javna praznovanja nekoč kazniva, vse večja vidnost božičnih okraskov in zasebnih praznovanj kaže na spremembo v odnosu.
9. Kitajska: regionalne omejitve in vladne obtožbe
Kitajski pristop k Božiču je zapleten, z regionalnimi razlikami v uveljavljanju prepovedi. Medtem ko nekatera območja strogo prepovedujejo božična praznovanja, druga dovoljujejo omejeno spoštovanje. Vlada pogosto obsoja javna praznovanja kot del svojih prizadevanj za omejitev vpliva Zahoda.
MR
