Padec temperatur pod ledišče v začetku aprila je po vsej Sloveniji povzročil znatno škodo na sadnem drevju. Čeprav so se cvetovi marsikje ohranili, bo dejanski izpad pridelka znan šele po junijskem trebljenju, opozarjajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Najbolj občutljive so bile zgodnje sorte, predvsem marelice, ki jih je na Primorskem močno prizadela že marčevska pozeba. Tam je po trenutnih ocenah pričakovati znaten izpad pridelka, saj so bili številni cvetovi uničeni že v zgodnji fazi. Pri jablani pa, kot poudarjajo na KGZS, poškodba cvetov še ne pomeni nujno tudi manjšega pridelka, saj je drevo sposobno delno kompenzirati škodo z dodatnimi cvetovi in plodovi.
Kljub temu ostaja negotovost, saj se lahko posledice mraza v kombinaciji z drugimi vremenskimi dejavniki – kot so suša, toča ali bolezni – pokažejo šele kasneje. Prava slika bo tako znana šele v juniju, ko se opravi trebljenje, torej odstranjevanje odvečnih plodov, s katerim sadjarji omogočijo boljši razvoj ostalim.
V času, ko so slovenski kmetje že tako izpostavljeni tržnim negotovostim, birokratskim oviram in vse slabši podpori države, so takšni vremenski ekstremi dodatno breme. Na tej točki bi morala vlada – če bi imela jasen interes za podporo slovenskemu kmetijstvu – nemudoma pripraviti učinkovit sistem pomoči za sadjarje in druge prizadete panoge.
Toda pod Golobovo vlado se ponovno potrjuje vzorec: veliko besed o trajnostnem razvoju, zelo malo konkretnih ukrepov. Medtem ko kmetje na terenu rešujejo, kar se rešiti da, ostaja občutek, da so prepuščeni sami sebi. Jasno je, da brez celovite podpore in stabilne kmetijske politike dolgoročna samooskrba in varnost hrane v Sloveniji ne bosta mogoči.
MR
