“Pišem iz bombnega zaklonišča v kleti svoje hiše v središču mesta …”

Ruska invazija na Ukrajino je presenetila prebivalce mest, ki so se zjutraj zbudili ob zvoku opozorilnih siren in glasnih pokov. Ljudje so morali v strahu in šoku odreagirati hitro, tako doživetje pa bo marsikomu pustilo življenjske posledice in brazgotine.

Ukrajina se je odločila, da se bori do konca in ne popusti. V letih boja za svobodo, neodvisnost in suverenost so prebivalci Ukrajine enotni bolj kot kdaj koli prej. Objavljamo osebni opis situacije neodvisne novinarke iz Kijeva, ki je prav tako predstavnica za javnost ukrajinske javne osebe in vojaškega prostovoljca, ki že od leta 2014 zbira denar za potrebe vojske.

“Sem Maria Pisarenko, stara sem 23 let in prihajam iz Kijeva. Pišem iz bombnega zaklonišča v kleti moje hiše v središču mesta. V mestu vsekakor diši po vojni, po nečem požganem, kovinskem, ostrem in nevarnem. Na ulicah res smrdi, ne hecam se. Grožnja se do današnjega jutra ni čutila tako ostro, potem pa so se vsi zbudili ob zvokih oddaljenih eksplozij. Zbudila sem se ob petih zjutraj, brez razloga. V živo so predvajali Putinov govor in deset minut pozneje smo zaslišali zvok eksplozije, ponavljalo se je na vsakih 10 minut in poki od takrat kar sledijo.”

“Varneje smo se počutili, ko se je ukrajinska vojska pojavila na ulicah v središču Kijeva. Dajejo občutek umirjenega zaupanja v našo zmago in pozitiven izid vsega. Morala je visoka. Veliko mladih je zdaj pripravljenih braniti državo.”

“Na svojih družbenih omrežjih ne vidim strahu, vidim pogum, jezo do Rusije in pripravljenost pomagati pri odbijanju invazije. Nekateri ljudje so se vpoklicali v teritorialno obrambo, vsi smo ponosni, da smo donirali denar za vojsko na račune prostovoljnega sklada. Globoko v sebi sem prestrašena in razmišljam, kaj bi lahko naredili drugače tedne pred vsem tem. Sklepam, da pravzaprav nič ne bi mogli spremeniti, zadnja dva meseca smo bili mirni, saj smo se veliko zanašali na zdravo pamet. Toda ruski okupatorji nimajo zdrave pameti. To je tisto, kar smo vsi pogrešali. Prostovoljec, čigar tiskovna predstavnica sem, Sergej Pritula, je vojaški prostovoljec. Od jutra je bil v stiku z vojaškimi enotami in brigadami, da bi jim dal denar, ki ga pridobivamo iz množičnega financiranja.”

 

“Sergej Pritula je ukrajinski politik, vojaški prostovoljec in javna osebnost, od leta 2014 pa zbira denar za potrebe vojske. Redno objavlja posodobitve o donacijah na svoji Facebook strani. V 8 letih je zbral skoraj 2 milijona dolarjev donacij za nakup različnih zalog, od hrane in opreme do dronov in visokotehnološke opreme za poveljniška mesta. V zadnjih dveh mesecih so Ukrajinci iz vse države in iz tujine namenili toliko denarja za potrebe vojske kot za celotno lansko leto. To dokazuje, da so ljudje zaskrbljeni, vendar vedo, kako lahko prispevajo k svoji varnosti s pomočjo ukrajinske vojske.”