Na zadnji seji, dne 8. decembra 2023, je vlada sprejela predlog Energetskega zakona “EZ-2”. Ta zakon vnaša pomembne spremembe v energetsko politiko države, predvsem v smislu razogljičenja in spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije. Ključna novost je zahteva, da morajo občine pripraviti in sprejeti načrte za opuščanje rabe fosilnih goriv za ogrevanje, hkrati pa uresničevati cilje na področju učinkovite rabe energije.
Vendar pa se pojavljajo vprašanja in kritike glede finančnih posledic tega zakona. Poslanec SDS Jožef Lenart je vložil pisno poslansko vprašanje, v katerem izraža skrb za finančne obremenitve, ki jih bo zakon prinesel tako občinam kot posameznikom. Lenart posebej izpostavlja, da so se v njegovem volilnem okraju prebivalci nedavno preusmerili na zemeljski plin, kar je bila subvencionirana odločitev, zdaj pa jih nova zakonodaja sili v dodatne stroške zaradi prehoda na še čistejše sisteme ogrevanja.
Poleg tega poslanec izraža zaskrbljenost glede usode distributerjev zemeljskega plina, ki bi utegnili utrpeti finančne izgube zaradi zmanjšanja povpraševanja po plinu in morebitnega odvzema koncesij.
Vprašanja, ki jih Lenart naslavlja na vlado, se nanašajo na oceno vseh finančnih posledic zakona, načrte za pokritje dodatnih stroškov občinam, vpliv na distributerje zemeljskega plina ter konkretne ukrepe in povračila za gospodinjstva, ki bodo zaradi nove zakonodaje prisiljena preiti na drugačne sisteme ogrevanja.
Ta vprašanja odpirajo pomembno razpravo o ravnovesju med okoljsko trajnostjo in finančnimi posledicami za posameznike in lokalne skupnosti. Vlada se tako sooča z izzivom, kako zagotoviti usklajen prehod na trajnostne vire energije, hkrati pa minimizirati finančno breme za državljane in lokalne skupnosti.
MR
