Končno! Zakon o dolgotrajni oskrbi: To so ukrepi, posebnosti in storitve

Slovensko prebivalstvo je eno najstarejših na svetu. To pomeni, da čedalje več ljudi potrebuje pomoč, tako zdravstveno, kot pomoč pri vsakdanjem življenju. Epidemija korona virusa je pokazala vse slabosti institucionalnega varstva, v katerega se je v preteklih letih premalo vlagalo, čeprav je bilo sredstev na postavkah za socialno skrbstvo veliko. So ga pa očitno leve socialne vlade namenjale za druge stvari, namesto za naše starejše in pomoči potrebne.

Kaj prinaša? Starejši čim dlje ostanejo doma!

Določa se enotna vstopna točka, to je ZZZS, ki oceni upravičenost do dolgotrajne oskrbe in izda odločbo o odobritvi dolgotrajne oskrbe. Najvišji delež dolgotrajne oskrbe je še vedno formalna oskrba v instituciji, ki temelji predvsem na tako imenovanem zdravstvenem modelu in ni dovolj prilagojena posamezniku. Poleg tega se dostop do storitev razlikuje po regijah in med urbanim ter podeželskim okoljem, kar velja zlasti za storitve v skupnosti in na domu.

Ideja je, da starejši čim dlje ostanejo doma in se jim tam omogoči kvalitetno bivanje in nudi pomoč, ki jo potrebujejo. Dolgotrajna oskrba predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Predvidena je tudi e-oskrba, katere storitve obsegajo zlasti pripomočke in storitve informacijsko komunikacijske tehnologije in storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju.

Nova posebnost 

Posebna, nova oblika opravljanja dolgotrajne oskrbe na domu je oskrbovalec družinskega člana, ki bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek, v višini 1,2 kratnik minimalne plače, kar mu bo nakazoval ZZZS. Ta institut bo uveden v letu 2024. Enako bo v letu 2024 uveden denarni dodatek, ki nadomešča dodatek za pomoč in postrežbo.

Vsi, ki bodo izvajali DO, bodo morali opraviti posebna izobraževanja (30 ur in 20 ur obnovitvenega usposabljanja), v kolikor se za to niso šolali. Že sedaj in tudi v prihodnje pa bodo dolgotrajno oskrbo izvajali posamezniki z različnimi profili, od socialnih delavcev, socialnih gerontologov, medicinskega osebja … V zakon smo vključili tudi prostovoljce ZDUS, ki že sedaj pomagajo starejšim v okviru projekta Starejši za starejše. Tudi ti bodo morali opraviti obvezno usposabljanje.

Za vsakega prejemnika dolgotrajne oskrbe bo zadolžen koordinator dolgotrajne oskrbe, ki bo pripravil izvedbeni načrt, nadzoroval in evalviral izvajanje.

Vse obstoječe oblike (DSO, patronažna služba, pomoč na domu) ostajajo, se pa vključujejo v enoten sistem. Jasno se ločuje nastanitveni del od storitev dolgotrajne oskrbe in zdravstvenih storitev. Na podlagi pripomb ZPS je bil zakon nomotehnično izboljšan, nekateri izrazi in oblike bolj natančno opredeljeni, podaljšan pa je bil tudi rok uveljavitve, da lahko ZZZS zagotovi vse potrebno za nemoteno izvajanje.

Dokler v letu 2025 ne bo uveljavljen zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, bo razliko od obstoječih virov sredstev in potrebnih sredstev pokrival državni proračun. Toliko za skeptike. Če ob obrazložitvi zakona pogledate kako je to urejeno v drugih državah, se ti stroški v mnogih pokrivajo iz proračuna, a zagotovo bo potrebno poiskati dodatne vire. Zadnji uradni podatki SURS za leto 2018 kažejo, da se je za področje dolgotrajne oskrbe namenilo 547 milijonov evrov, kar je 5,1 % več kot leta 2017. Glavni vir financiranja obstoječe ureditve dolgotrajne oskrbe so javni viri. Sicer pa je v zadnjih letih mogoče opaziti naraščanje deleža financiranja iz zasebnih virov na račun zmanjševanja deleža financiranja iz javnih virov.

Vzpostavitev enotnega sistema dolgotrajne oskrbe pomeni zmanjšanje administrativnih ovir za upravičence in za izvajalce. Centralizacija informacij s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe omogoča manjšo obremenitev zavarovanih oseb ter enostavnejše in hitrejše postopke za uveljavljanje pravic in hitrejši dostop do podatkov za celostno obravnavo osebe, upravičene do dolgotrajne oskrbe. Z uvedbo enotne dokumentacije oziroma spremljanjem celotnega procesa dolgotrajne oskrbe, ki bo elektronsko podprt, se bo zmanjšala (časovna) administrativna obremenitev zaposlenih, posledično se bo lahko več časa namenilo za neposredno delo z uporabniki.

Preberite še:

MR