Slovensko kmetijstvo se zaradi vse pogostejših vremenskih ekstremov sooča z razmerami, v katerih ena sama toča, pozeba ali dolgotrajna suša lahko uniči večino celoletnega dela. Ministrstvo za kmetijstvo zato nadaljuje sofinanciranje kmetijskih zavarovanj in krepi preventivne ukrepe, namenjene večji odpornosti kmetijske proizvodnje.
Država trenutno krije do 70 odstotkov zavarovalne premije za posevke, nasade in plodove, kar je najvišja dovoljena stopnja sofinanciranja po pravilih Evropske unije. Cilj je zmanjšati strošek zavarovanja in s tem omogočiti, da se pred naravnimi nesrečami zaščiti več slovenskih kmetij.
Prvi rezultati so spodbudni. Ministrstvo ugotavlja, da je višje sofinanciranje pripomoglo k ohranitvi obstoječih polic in sklenitvi novih, predvsem med pridelovalci, ki jim je bil strošek zavarovanja doslej previsok. Pri pšenici, koruzi in oljni repici skupna zavarovana površina že presega 80.000 hektarjev.
Hmeljarstvo izstopa s skoraj 90-odstotno zavarovanostjo v letih 2024 in 2025. Pri žitih je bilo zavarovanih približno 34 odstotkov površin, pri intenzivnih sadovnjakih okoli 22 odstotkov, pri vinogradih pa 21 odstotkov. Največ prostora za izboljšanje ostaja pri travinju, kjer je zavarovanih manj kot pet odstotkov površin, čeprav travniki predstavljajo več kot polovico slovenskih kmetijskih zemljišč.
Pomembno je povedati natančno: 70-odstotno sofinanciranje ni ukrep, ki bi nastal šele po junijski menjavi vlade. Nova vlada ga je prevzela in se odločila, da ga bo ohranila ter povezala z dodatnimi preventivnimi naložbami. To je odgovoren pristop – dobre rešitve je treba nadaljevati, slabe popraviti, ne pa zaradi političnega prestiža vsakič začeti od začetka.
Vlada Janeza Janše je temu pristopu dodala še pospešeno pomoč za posledice preteklih ujm. Za škodo po suši leta 2025 je zagotovljenih 8,45 milijona evrov, prva izplačila pa so bila napovedana že za avgust. Za posledice pozebe je bilo zagotovljenih 4,5 milijona evrov in dodatnih 360.000 evrov za primere stoodstotne škode.
Še pomembnejša je sprememba filozofije. Država ne sme čakati, da pride ujma, nato več let popisovati škodo in šele pozneje iskati denar. Ministrstvo zato kot prihodnjo prednostno smer navaja protitočne mreže, oroševanje proti pozebi in namakalne sisteme, torej infrastrukturo, ki škodo preprečuje ali zmanjšuje še preden nastane.
Po naši uredniški oceni je to smer, ki jo je Slovenija potrebovala že dolgo. Pretekla štiri leta so med kmeti pustila močan občutek birokratskih zastojev in nezadostnega posluha države. Sedanja vlada ima priložnost ta odnos obrniti: manj obrazcev, hitrejša pomoč, več preventive in jasna obravnava prehranske varnosti kot strateškega vprašanja.
Pomembna je tudi poenostavitev postopka. Kmetu za subvencijo zavarovanja ni treba vlagati posebne vloge na ministrstvo. Sofinancirani del se upošteva že ob sklenitvi police, zahtevek državi pa na podlagi njegovega pooblastila uredi zavarovalnica.
To je dober primer države kot servisa ljudi: upravičenec ne potrebuje dodatne administrativne poti, sistem pa mora podatke urediti v ozadju.
Slovenija vremenskih ekstremov ne more preprečiti. Lahko pa poskrbi, da ena toča ali ena suša ne uniči gospodarske prihodnosti družinske kmetije. Če bo Janševa vlada poleg zavarovanj res pospešila še namakanje, protitočno zaščito in druge naložbe, se bo razvoj na tem področju meril predvsem v kmetijah, ki bodo po naslednji ujmi lahko nadaljevale delo.
MR
