Slovenske kmetijske organizacije opozarjajo, da ponovna rast cen energentov resno ogroža ekonomiko pridelave hrane. Med 25. januarjem in 21. julijem se je cena kurilnega olja oziroma tako imenovane kmečke nafte zvišala za kar 45 odstotkov.
Podražitve so nastopile ravno v času največje sezonske porabe goriva. Zaključuje se žetev žit, poteka setev rastlin za ozelenitev tal, sledijo pa spravilo koruze, krompirja, sadja in grozdja ter jesenska setev žit in drugih prezimnih posevkov.
Sodobno kmetijstvo je močno odvisno od mehanizacije. Pri najzahtevnejših opravilih lahko traktorji, kombajni in drugi stroji v enem dnevu porabijo celoten rezervoar goriva, letna poraba večjih kmetijskih gospodarstev pa se meri v več tisoč litrih. Vsak občutnejši dvig cene zato neposredno zvišuje strošek pridelave.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je vladi že marca predlagala finančno pomoč zaradi visokih cen kmečke nafte. Kmetijske organizacije zdaj pozivajo k ukrepom, kot so neposredna pomoč, vračilo dela stroškov, nižje trošarine ali druge davčne razbremenitve.
Težava ne prizadene samo poljedelcev. Čebelarji morajo v pašni sezoni čebelje družine pogosto seliti na različna območja in redno obiskovati čebelnjake. Ker večino poti opravijo z osebnimi vozili, pri tem ne morejo uporabljati subvencionirane kmečke nafte, zato rast cen goriva neposredno povečuje tudi stroške pridelave slovenskega medu.
Položaj je še zahtevnejši zaradi posledic pozebe, suše, neurij in toče. Pridelek in prihodki so marsikje že zmanjšani, odkupne cene posameznih pridelkov pa ostajajo nizke. Kmetije so tako ujete med dražje vhodne stroške in omejene možnosti, da bi višje stroške prenesle v prodajno ceno.
Kmetijske organizacije opozarjajo, da druge članice Evropske unije svojim kmetom že pomagajo z neposrednimi pomočmi, davčnimi razbremenitvami in vračili dela stroškov goriva. Če Slovenija ne bo ukrepala primerljivo hitro, bodo domači pridelovalci v slabšem konkurenčnem položaju.
Vlada Janeza Janše je medtem napovedala pripravo nacionalnih ukrepov in uporabo približno 2,7 milijona evrov evropskih sredstev, predvidenih za Slovenijo. Ključno pa bo, da pomoč pride do kmetij še v obdobju največjih stroškov in ne šele po koncu sezone.
Hrana ne nastane na trgovskih policah. Za vsakim kilogramom žita, krompirja, sadja ali mesa stojijo gorivo, stroji, delo in tveganje kmeta. Če država želi ohraniti prehransko varnost, mora zagotoviti, da slovenska pridelava zaradi stroškovnega pritiska ne postane ekonomsko nevzdržna.
MR
