Spletni portal Siol.net je objavil pogovor, ki ga je za STA opravil imunolog Alojz Ihan. Le-ta je v tem pogovoru poudaril, da so razprave o švedskem modelu so brez pomena, saj smo zaradi prekuženosti in precepljenosti v drugačni fazi pandemije. Bolj kot napovedi epidemičnih valov bi se po njegovi oceni morali ukvarjati z dolgotrajnimi posledicami covid-19, katerih resnost v primeru različice omikron še ni povsem jasna.
Kot so zapisali na siol.net, so napovedi strokovnjakov glede razvoja pandemije covid-19 so za zdaj nemogoče, je v pogovoru STA pojasnil predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, imunolog Alojz Ihan.
Kot pravi Ihan bi druga različica bi za prevlado morala imeti še večjo zmožnost razširjenja, sicer ne more “izriniti” stare različice, prav tako bi morala imunološko dovolj različna od omikrona. Ali obstaja možnost takega razvoja virusa, bo razvidno čez čas.
Iz dogajanja v Afriki bi lahko sklepali, da bo tudi v Evropi v jeseni sledil nov val okužb z eno od podrazličic omikrona. Ker okužba z omikronom povzroča le nekajmesečno imunološko zaščito, bi bolnišnično zdravljenje v tem primeru potreboval del starejših, ki so imunsko manj odporni, pri ostalih bi bila zaradi prekuženosti s prejšnjimi različicami omikrona in precepljenosti proti covid-19 možnost potrebe po hospitalizaciji manjša. Kot poudarja Ihan, po raziskavah praktično ni več ljudi, ki se doslej ne bi okužili z različico omikron in/ali cepili proti covid-19.
Kdo bodo največje žrtve jesenskega vala?
“Švedski model je lahko tudi katastrofa v domovih za starejše, podobna tisti, ki smo jo prakticirali tudi pri nas. Švedski model je lahko tudi enotno zaupanje prebivalcev v epidemiološke ukrepe in njihovo zavzeto upoštevanje,” poudarja Ihan v pogovoru za STA.
Če se bo v Slovenijo in Evropo v jeseni, kot je pričakovano, preslikalo trenutno stanje Južne Afrike, bodo po njegovi oceni razprave o t. i. švedskem modelu brez pomena, saj smo zaradi prekuženosti in precepljenosti v povsem drugačni fazi pandemije. Na voljo bodo cepiva, odnos do družbe in soljudi pa se bo pokazal ob z upoštevanjem epidemioloških priporočil.
Po oceni Ihana se tudi politika ZDA in držav EU nagiba k takšnim epidemičnim ukrepom, ki bi čim manj vplivali na vsakdanje življenje ljudi, zaostrili pa bi se v primeru polnih zdravstvenih kapacitet. Po njegovem mnenju bolj skrbi “ignoranca” politike do dolgotrajnih posledic covid-19, ki se kažejo s podatki o zmanjšanju pričakovane življenjske dobe.
“Ampak ravno prikrivanje žrtev in posledic pandemije, ki jo želi tuja in domača politika izbrisati iz spomina, nas lahko naredi ranljive za nova presenečenja,” opozarja Ihan.
Kot pojasnjuje, bo jeseni velik izziv preprečiti bolnišnične okužbe s koronavirusom. Dopustitev širjenja okužb s koronavirusom po bolnišnicah po njegovih besedah pomeni zdravstveno tveganje za bolnike, ki so prišli na zdravljenje, protokoli za preprečevanje širjenja (denimo obvezno testiranje na koronavirusno okužbo) pa upočasnjujejo obravnave. Preprečevanje bolnišničnih okužb pomeni tudi ponovne kadrovske težave, saj bo zdravstveno osebje ob okužbah najverjetneje izolirano.
Preberite še:
Zgorel je vrtec |
Želite biti redno obveščeni o novostih? Všečkajte FB stran: |
Zakaj so cene goriva poletele v nebo? |
|
4 mega-afere desetletja Roberta Goloba |
MR
