Kabinet predsednika vlade je, kot je 9. oktobra 2025 poročal Peter Jančič, na javno pismo predsednika KPK Roberta Šumija odgovoril z obtožbo, da KPK deluje “v nasprotju s svojo pravno in širšo družbeno vlogo”. Jančič objavlja odziv v celoti in navaja očitke kabineta o “piarovskem delovanju”, “medijskem izpostavljanju posameznikov”, “napačnem objavljanju podatkov v ERAR-ju” ter “neustreznem vodenju postopkov zoper predsednika vlade in ministre”. Tak napad na neodvisen nadzorni organ – po tonu in vsebini – kaže, da Golobova oblast nadzora ne prenaša in ga skuša delegitimirati, kar po oceni iz zapisa potrjuje njeno neučinkovitost, kot je večkrat poudarjeno pri Jančiču.
Po navedbah, ki jih povzema Jančič, kabinet trdi, da KPK “širi pristojnosti” in se “ukvarja z dnevno-političnimi vprašanji”, pri čemer celo relativizira večletno obravnavo dveh SMS-ov. Vendar prav ta vladni vstop v odprte teme, ob hkratnem očitku, da je KPK “medijsko izpostavljena”, razkriva dvojna merila. Kot navaja Jančič, kabinet dodatno našteva procesne očitke (ERAR, postopki zoper premiera in ministre), kar kaže, da je tarča pritiskov prav nadzor nad nosilci oblasti.
Kabinet – spet po Jančiču – skuša kritike prekriti z argumentom, da vlada povečuje proračun KPK in da je predsednik KPK v plačni reformi prejel kar 70-odstotno povišanje. Toda sredstva in plače ne morejo biti nadomestek za spoštovanje neodvisnosti: če oblast res želi močne institucije, se vzdrži političnega komentiranja odprtih postopkov in omogoči, da govorijo dejstva, ne pa kabinetni manifesti. Tako ravnanje, kot je zapisano v Jančičevem članku, spodjeda integriteto organa, katerega poslanstvo je varovanje integritete države.
Širši nauk je očiten: vlada Roberta Goloba s takšnimi nastopi potrjuje vtis najbolj nesposobne vlade v zgodovini samostojne Slovenije – namesto urejenih, predvidljivih postopkov dobimo politične obračune z varuhi integritete.
MR
