Stabilnejše davčno okolje, razbremenitev dela in dostopnejša energija so bili med osrednjimi poudarki nastopa premierja Janeza Janše na Vrhu slovenskega gospodarstva 20. oktobra. Gospodarstvenikom je predstavil razvojne prioritete vlade in možnost davčnega sidra, s katerim bi omejili delež javne porabe v bruto domačem proizvodu ter povečali predvidljivost za podjetja in vlagatelje.
Premier je svojo gospodarsko usmeritev povezal z življenjskim standardom. Po njegovem prepričanju mora država ustvarjanje nove vrednosti razumeti kot podlago za financiranje javnih potreb in dolgoročno blaginjo. Za osrednji pogoj je označil gospodarsko rast, povezano z višjo produktivnostjo in konkurenčnostjo.
Davčno sidro kot predlog za več predvidljivosti
Med predstavljenimi možnostmi je davčno sidro, ki bi omejevalo delež BDP, namenjen javni porabi. Janša je ocenil, da bi tak okvir domačim podjetjem in tujim vlagateljem poslal sporočilo o stabilnosti davčnega okolja.
Gre za predstavljeno možnost, ne za v tem nastopu že določen in uveljavljen sistem z objavljenimi parametri. Za konkretno presojo bodo pomembni morebitno besedilo rešitve, način izračuna in njeno razmerje do financiranja javnih storitev.
Predsednik vlade je predvidljivost poslovanja povezal tudi s politično stabilnostjo. Kot eno od možnosti za njeno krepitev je omenil spremembo volilnega sistema, kar predstavlja njegovo politično usmeritev, ne že izvedene spremembe.
Razvojni zakon in manj administrativnih ovir
Pomemben del razprave je namenil razvojnemu zakonu. Predstavil ga je kot širši sveženj za konkurenčnejše poslovanje in ugodnejše pogoje za razvoj. Med izzivi je navedel pretirano birokracijo in veliko število predpisov, ki po njegovi oceni zavirajo podjetniške pobude.
Janša je poudaril, da koalicijska pogodba vsebuje ukrepe za izboljšanje davčnega okolja, zmanjševanje centralizacije in administrativnih bremen. Njihov cilj je opisal kot ustvarjanje okolja, v katerem bi bilo lažje vlagati in razvijati dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.
Tudi svojo oceno počasnejšega razvojnega približevanja Slovenije evropskemu povprečju po letu 2008 je uporabil kot argument za spremembe. To je bila premierjeva razlaga razvojnih težav, ne predstavitev novega neodvisnega merjenja učinkov posameznih vlad.
Kako zadržati strokovnjake in ustvarjati boljše plače?
Premier je opozoril na davčno obremenitev dela in odhajanje usposobljenih kadrov v tujino. Menil je, da mora Slovenija mladim ponuditi možnost razvoja doma in konkurenčno plačilo. Med ukrepi je izpostavil razvojno oziroma socialno kapico.
Pričakovani cilj takšnih rešitev so bolje plačana delovna mesta in višja dodana vrednost. Predstavljeni nastop pa ne vsebuje osebnega izračuna spremembe neto plače ali zagotovila, da se bo posameznikov dohodek samodejno zvišal za določen znesek.
Pred zimo tudi vprašanje cen energije
Na energetskem področju je Janša predstavil prizadevanja za blažitev cenovnih pritiskov na gospodinjstva in gospodarstvo. Na evropski ravni je omenil možnost začasne opustitve obremenitev, povezanih z izpusti CO₂, na nacionalni pa davčne ukrepe pri energentih.
Opozoril je tudi na pomen jedrske energije in energetske samozadostnosti. Po njegovi oceni bi pravočasne naložbe na tem področju prispevale k večji varnosti oskrbe ter ugodnejšim cenam.
Za podjetja v Spodnjem Podravju so teme stroškov energije, obdavčitve dela in predvidljivosti pomembne pri načrtovanju poslovanja. Konkretne posledice predstavljenih usmeritev pa bodo odvisne od sprejetih rešitev in njihovega izvajanja. Nastop je tako predvsem opredelil razvojne cilje, katerih uspešnost bo treba presojati po rezultatih.
