Trdoživo gospodarstvo in lokalna samouprava sta po oceni premierja Janeza Janše ključna stebra slovenskega razvoja. Na kongresu Združenja Manager v Portorožu je 1. oktobra poudaril potrebo po manj administrativnih ovirah, primerjanju z najboljšimi evropskimi državami in spodbujanju znanja ter podjetnosti. Nastop je povezal tudi s prihajajočim referendumom o razvojnem zakonu.
Tretji kongres je potekal pod geslom Nova inteligenca vodenja za konkurenčno Slovenijo. Pred gospodarstveniki je premier odprl vprašanje, kako naj država po 35 letih samostojnosti uporabi svoje prednosti in odpravi omejitve, ki zavirajo nadaljnji napredek.
Odpornost podjetij in izvozna usmerjenost
Janša je izpostavil sposobnost slovenskega gospodarstva, da je po osamosvojitvi izgubljene trge nadomeščalo z evropskimi. Poudaril je izvozno usmerjenost in odpornost na različne krize ter podjetja predstavil kot pomemben temelj stabilnosti.
Ob tem je navedel oceno o nizki zadolženosti zasebnega sektorja v evrskem območju. Njegovo sporočilo je bilo, da gospodarstvo razpolaga s potencialom, ki ga morajo spremljati ustrezni pogoji za poslovanje, investiranje in razvoj.
Govor ni vseboval novega programa financiranja posameznega podjetja. Šlo je predvsem za opredelitev razvojnih prioritet in odnosa države do ustvarjanja dodane vrednosti.
Pohvala občinam in bližini odločanja
Premier je kot drugi pomembni steber izpostavil župane in lokalno samoupravo. Ocenil je, da se javni denar na lokalni ravni pogosto porablja racionalneje, ker je odločanje bližje ljudem, ki ga prispevajo.
Za občine Spodnjega Podravja je takšna usmeritev pomembna v širši razpravi o financiranju razvoja in pristojnostih. Na kongresu pa ni bila objavljena nova razdelitev sredstev ali konkretna dodatna finančna pravica posamezne občine.
Birokracija in proračunske obveznosti
Janša je bil kritičen do obsega državnega aparata, administrativnih bremen in strukturnih neskladij javnega sektorja. Izpostavil je tudi obveznosti, ki jih vlada obravnava pri proračunskem rebalansu in plačni reformi.
To so njegove politične in upravljavske ocene. Iz samega govora ni mogoče izdelati neodvisnega primerjalnega pregleda odgovornosti posameznih prejšnjih vlad ali izračuna učinkov vsakega predpisa.
Kljub kritiki je izrazil optimizem, da je težave mogoče reševati brez drastičnega kriznega zategovanja pasu. Omenil je tudi napovedi gospodarske rasti nad tremi odstotki, ki jih je pripisal Mednarodnemu denarnemu skladu. Napovedi je treba ločiti od že dosežene letne rasti.
Referendum kot politično vprašanje razvojne poti
Ob koncu se je dotaknil decembrskega referenduma o razvojnem zakonu. Predstavil ga je kot odločanje o pogojih, v katerih bo gospodarstvo delovalo v prihodnje, in zagovarjal večje vrednotenje znanja, truda ter uspešnega poslovanja.
Njegovo ostro razlikovanje med razvojem in zavistjo je politična interpretacija razprave o zakonu, ne nevtralno dejstvo o vseh njegovih zagovornikih in nasprotnikih. Za presojo ukrepov ostajajo bistveni njihova vsebina, javnofinančni učinki in izvajanje.
Kongres je tako povezal razmislek o vodenju podjetij z vprašanjem, kako država oblikuje razvojno okolje. Oprijemljivo merilo bodo manjše ovire, učinkovitejše delovanje ustanov in možnosti, da se znanje pretvori v nova delovna mesta ter višjo dodano vrednost.
