Gibalno ovirani so postali glas razočaranja, saj menijo, da se za reševanje njihovega problema nedostopnosti posveča premalo pozornosti. Poudarjajo, da je v zadnjem letu bila večina sredstev in prizadevanj nevladnih organizacij ter ministrstev usmerjena v reševanje podnebne krize, medtem ko so njihove potrebe postale sekundarnega pomena. Jožef Lenart, poslanec SDS, je te skrbi naslovil na ministra za okolje in ministra za delo, ter zahteval konkretne ukrepe za izboljšanje vključenosti invalidov, zlasti gibalno in senzorno oviranih, v družbo in delovno okolje.
Posebno poročilo Zagovornika načela enakosti je izpostavilo, da kljub zakonski obvezi, javni avtobusni prevoz za gibalno ovirane invalide ni dostopen. S tem se nadaljuje politika neenakosti in diskriminacije glede enake dostopnosti do javnega prevoza za gibalno in senzorno ovirane. Zagovornik je zato priporočil oblikovanje minimalnih standardov za izvajalca koncesije, ki jih je treba izpolnjevati za zagotavljanje dostopnosti do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenih storitev itd.
Invalidi se soočajo s številnimi težavami v vsakdanjem življenju in delu, saj nekatere javne ustanove še vedno nimajo ustrezno urejenega dostopa z rampo. Če je rampa prestrma, je enako kot da je ni, saj je za osebo na invalidskem vozičku, ki nima močnih rok, praktično neuporabna.
Lenart je ministrstva pozval k ukrepanju. Minister za okolje, podnebje in energijo je bil vprašan, kakšne ukrepe je v zadnjem letu sprejel v smeri prilagoditve avtobusnega prometa invalidom, koliko je bilo zgrajenih ramp za dostop z invalidskim vozičkom pred javnimi ustanovami in kakšne aktivnosti načrtuje za izboljšanje dostopnosti do javne infrastrukture in javnih institucij za gibalno ovirane.
Lenart je prav tako spraševal ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o skrbi za invalide in njihove enake možnosti. Izpostavil je potrebo po konkretnih projektih za invalide in vprašal, kdaj bo vsak gibalno oviran invalid ali starejši z zmanjšanimi gibalnimi sposobnostmi deležen primerne oskrbe. Lenart je opozoril tudi na neenakost in diskriminacijo invalidov, ki prejemajo skromne invalidske pokojnine, medtem ko nekatere za delo sposobne osebe prejemajo denarno socialno pomoč.
Ta klic k ukrepanju je pomemben korak k izboljšanju razmer za invalide in gibalno ovirane. Izpostavlja pereče probleme, s katerimi se soočajo ti posamezniki, in poziva k odgovornosti tiste, ki lahko spremenijo te razmere.
MR
