Vladna odločitev o imenovanju mag. Mirana Gajška za državnega sekretarja v Ministrstvu za naravne vire in prostor je sprožila burne reakcije. Omenjeno imenovanje, ki se je zgodilo na 169. dopisni seji vlade 29. decembra 2023, je pod drobnogled javnosti postavilo etične in moralne standarde, ki jih vlada Roberta Goloba postavlja za svoje kadre.
Miran Gajšek ni novinec na področju prostorskega načrtovanja. Njegova kariera obsega pomembne funkcije, kot so direktor Zavoda za planiranje in izgradnjo Mestne občine Celje in načelnik Oddelka za urejanje okolja na Mestni občini Ljubljana. Vendar pa njegova preteklost buri duhove. Leta 2002 je bil namreč pravnomočno obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja v prostorskih postopkih, zaradi česar je prejel štirimesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.
To vprašanje integritete je osvetlil poslanec Andrej Kosi, SDS, ki je vlado javno pozval k odgovoru na vprašanji o preteklosti Gajška in primernosti njegovega imenovanja za tako pomembno funkcijo. Kosi sprašuje, ali je bila pred imenovanjem preverjena Gajškova preteklost in ali vlada meni, da je oseba s tovrstno obremenilno preteklostjo primerna za vodenje tako pomembnega sektorja kot je naravni viri in prostor.
Ta primer ne le da postavlja pod vprašaj profesionalno primernost Gajška, ampak odpira tudi širše vprašanje o etičnih standardih, ki jih postavlja sedanja vlada pri izbiri svojih kadrov. Ali je možno, da so bila pri imenovanju Gajška spregledana načela etike, integritete in dobrega gospodarja, ki bi morala biti ključna pri upravljanju tako ključnega resorja kot je naravni viri in prostor?
Ta primer nedvomno odpira razpravo o tem, kaj bi moral biti standard pri imenovanju vladnih uradnikov in kako te odločitve vplivajo na javno percepcijo integritete in transparentnosti vlade.
MR
