Poletje je običajno čas nekoliko mirnejšega političnega dogajanja, vendar težave države zaradi dopustov ne izginejo. Visoki davki, zapletena birokracija, težave v zdravstvu, negotove pokojnine, razvojne razlike med regijami in vprašanje varnosti ostajajo teme, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi.
Zato bralce vabimo k sodelovanju v anketi Poletna ocena slovenske politike, v kateri sprašujemo, na katerem področju mora slovenska vlada najprej pokazati boljše rezultate. Med ponujenimi odgovori so nižji davki in manj birokracije, višje pokojnine in pomoč družinam, dostopnejše zdravstvo, več vlaganj v občine in infrastrukturo ter varnejša in učinkoviteje upravljana država.
Anketa pa odpira tudi širše politično vprašanje: kakšno Slovenijo je za seboj pustila vlada Roberta Goloba in ali ima Janez Janša dovolj znanja, političnih izkušenj ter sposobno ekipo, da odpravi posledice preteklega neučinkovitega vodenja?
Golobova zapuščina: veliko besed, premalo izvedbe
Golobova vlada je mandat začela z velikimi obljubami o reformah, strokovnosti in drugačnem načinu upravljanja države. Toda razkorak med napovedmi in rezultati je postajal vedno bolj očiten. Državljani niso dobili obljubljene učinkovite zdravstvene reforme, gospodarstvo je opozarjalo na dodatne obremenitve, občine pa so se še naprej srečevale z birokratskimi ovirami in počasnimi državnimi postopki.
Zgovoren je primer evropskih sredstev. Po podatkih, ki jih je ob prevzemu resorja predstavila ministrica Monika Kirbiš Rojs, je Slovenija pri njihovem črpanju s četrtega mesta med članicami Evropske unije zdrsnila približno na dvajseto mesto. Ministrica je obenem opozorila, da za leto 2027 niso bile zagotovljene zadostne pravice porabe za nemoteno izvajanje vseh načrtovanih kohezijskih projektov.
To ni le tehničen podatek iz državnih dokumentov. Vsako izgubljeno ali prepozno porabljeno evropsko sredstvo pomeni manj obnovljenih cest, manj urejenih vodovodov, manj novih športnih objektov, manj podpore podjetjem in počasnejši razvoj slovenskih občin.
Po naši oceni je prav to najboljši simbol Golobovega načina vodenja: veliko političnega nastopanja, številne napovedi in ideološki spori, medtem ko so konkretni projekti, roki in razvojne priložnosti prepogosto ostajali v ozadju.
| Ob tem vas vabimo, da sodelujete tudi v naši aktualni anketi, ki jo najdete na desni strani spletne strani. Povejte svoje mnenje in izberite področje, na katerem mora slovenska vlada najprej pokazati boljše rezultate. Vsak glas šteje, zato anketo rešite tudi vi in preverite, kako razmišljajo drugi bralci. |
Zamujene priložnosti bodo državo stale več
Podoben vzorec se kaže tudi na področju varnosti in obrambe. Janez Janša je po vrhu zveze Nato opozoril, da se Slovenija nekaterim skupnim evropskim obrambnim pobudam ni pridružila dovolj zgodaj. Posledica je, da bodo popravki teh odločitev dražji, dobavni roki pa daljši.
Ko vlada nima jasne vizije, država ne izgublja le časa. Izgublja denar, pogajalsko moč in možnosti, ki jih pozneje ni več mogoče pridobiti pod enakimi pogoji.
Prav zato vprašanje sposobnosti političnega vodstva ni stvar osebnih simpatij. Gre za vprašanje, ali zna vlada težave prepoznati pravočasno, sprejeti odločitev in jo nato tudi izvesti.
Janša ima izkušnje, vprašanje pa je, ali bo priložnost v celoti izkoristil
Janez Janša je ponovno prevzel vodenje slovenske vlade, pred njegovo ekipo pa je zahtevna naloga popravljanja zatečenega stanja. Uradna stran vlade ga julija 2026 navaja kot predsednika vlade, njegove prve aktivnosti pa so usmerjene v varnost, evropske zadeve, podporo Slovencem po svetu in odpravljanje razvojnih zamud.
Njegova prednost je politična izkušenost. Slovenijo je že vodil v različnih obdobjih, tudi med gospodarskimi, zdravstvenimi in mednarodnimi krizami. Okoli sebe ima ljudi, ki poznajo delovanje državnih institucij, evropske mehanizme in potrebe lokalnih skupnosti.
Nova vlada je že določila nekatere konkretne razvojne prioritete: pospešitev črpanja evropskih sredstev, odpravo administrativnih ovir, krepitev lokalne samouprave, decentralizacijo in pripravo države na novo evropsko finančno obdobje. Ministrstvo je kot cilj določilo tudi, da morajo občine v državi videti partnerja in ne dodatne ovire.
To so pravilne usmeritve. Toda volivcev ne bodo prepričale samo napovedi. Zdaj bodo šteli hitrost izvedbe, konkretni zakoni, dokončani projekti, manj birokracije in rezultati, ki jih bodo ljudje občutili v svojih denarnicah ter vsakdanjem življenju.
Slovenija ne potrebuje še enega obdobja izgubljenega časa
Golobov mandat je pokazal, kako hitro lahko velika pričakovanja trčijo ob politično nepripravljenost, kadrovske težave in pomanjkanje izvedbene discipline. Slovenija si še enega podobnega obdobja ne more privoščiti.
Janša ima priložnost, da pokaže razliko med politiko všečnih obljub in politiko rezultatov. Znanje ima. Izkušnje ima. Ekipo ima. Ključno vprašanje je, ali bo vse to dovolj odločno uporabil ter Sloveniji vrnil razvojni zagon, ki ga je v preteklih letih izgubila.
Zato sodelujte v naši poletni anketi in povejte: na katerem področju mora vlada najprej pokazati, da se je obdobje Golobove neučinkovitosti res končalo?
MR
