Evropska komisija je v predlaganem kriznem paketu za Slovenijo predvidela približno 2,7 milijona evrov pomoči za blaženje posledic visokih cen goriva in gnojil v kmetijstvu. Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja ukrepe, s katerimi bi sredstva po sprejetju evropskega pravnega okvira čim hitreje usmerilo med upravičene kmete.
Minister Janez Cigler Kralj se je ob nedavnem zasedanju kmetijskih ministrov Evropske unije v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za kmetijstvo in prehrano Christophom Hansenom ter se osebno zavzel za čimprejšnjo pomoč slovenskemu kmetijskemu sektorju.
Pomoč prihaja v času, ko so se cene energentov močno zvišale. Po podatkih kmetijskih organizacij se je cena kmečke nafte med 25. januarjem in 21. julijem povečala za 45 odstotkov. Rast cen je nastopila prav med najintenzivnejšimi sezonskimi opravili.
Ministrstvo ukrepe pripravlja v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami in drugimi deležniki. Po objavi izvedbene uredbe Evropske unije bodo morale slovenske institucije določiti upravičence, način izračuna pomoči in izvedbo izplačil.
Pomembno bo, da nacionalni postopki ne trajajo predolgo. Kmetje gorivo in gnojila potrebujejo zdaj, med spravilom pridelka in pripravami na jesensko setev. Pomoč, izplačana šele po zaključku ključnih opravil, ne more v celoti rešiti trenutnih likvidnostnih težav.
Odziv ministrstva kaže, da ima vlada Janeza Janše jasnejšo namero aktivno zastopati interese slovenskih kmetov tudi na evropski ravni. Namesto čakanja na splošne evropske rešitve je minister neposredno odprl vprašanje pomoči s pristojnim komisarjem, rezultat pa je predvidena slovenska alokacija v kriznem paketu.
Evropskih 2,7 milijona evrov samo po sebi ne bo rešilo vseh težav slovenskega kmetijstva. Glede na obseg podražitev in število prizadetih kmetij bo morala država presoditi, ali so potrebni še dodatni nacionalni ukrepi, davčne razbremenitve ali prilagoditev trošarin.
Poleg kratkoročne pomoči je potreben tudi sistemski odgovor. Kmetijska gospodarstva potrebujejo predvidljive cene energentov, učinkovite zavarovalne sheme, vlaganja v energetsko samooskrbo in pogoje, v katerih lahko domača proizvodnja hrane ostane konkurenčna.
Prvi rezultat je dosežen, vendar bo končno oceno mogoče dati šele, ko bodo znani pogoji in časovnica izplačil. Za kmete ne štejejo le napovedani milijoni, temveč predvsem to, koliko pomoči bodo dejansko prejeli in kdaj bo denar na njihovih računih.
MR
