Evropska komisija je v Poročilu o vladavini prava za leto 2026 Sloveniji namenila jasno priporočilo: država mora izboljšati rezultate pri preiskovanju, pregonu in pravnomočnem sojenju v korupcijskih zadevah, vključno s primeri korupcije na visoki ravni. Komisija ocenjuje, da je bil na tem področju dosežen le omejen napredek.
Po ocenah, navedenih v objavi Ministrstva za pravosodje, naj bi zaradi korupcije in organiziranega kriminala v Sloveniji vsako leto nastalo približno 3,5 milijarde evrov škode. Rezultati preiskovanja ostajajo skromni, pri pregonu in pravnomočnih sodbah pa so po oceni Evropske komisije zgolj zmerni.
Poročilo opozarja tudi na trajanje sodnih postopkov. Čeprav število rešenih zadev ostaja stabilno, se je skupni sodni zaostanek povečal, posebej problematični pa ostajajo dolgotrajni postopki v zadevah pranja denarja in korupcije. To zmanjšuje zaupanje državljanov v pravno državo in ustvarja vtis, da se zahtevni primeri lahko vlečejo do zastaranja.
Pomembno je, da poročilo zajema obdobje od julija 2025 do junija 2026, torej predvsem čas delovanja prejšnje vlade. Njegove ugotovitve zato jasno kažejo, kakšno stanje je novo vodstvo države podedovalo: omejen napredek, premalo dokončanih postopkov in priporočilo Evropske komisije po odločnejšem ukrepanju.
Vlada pod vodstvom Janeza Janše se je na težavo odzvala s predlogom zakona o specializiranih organih za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog povezuje okrepljeno specializirano tožilstvo, Nacionalni preiskovalni urad in novo specializirano sodišče, da bi najzahtevnejši postopki potekali hitreje, bolj usklajeno in z manjšo nevarnostjo zastaranja.
Prav tu se kaže razlika med ugotavljanjem težav in dejanskim ukrepanjem. Prejšnja oblast v obdobju, ki ga zajema evropsko poročilo, ni dosegla potrebnega preboja. Janševa vlada pa je že v prvih tednih mandata predstavila jasno institucionalno rešitev in zakon poslala v Državni zbor po nujnem postopku.
Minister za pravosodje Mihael Zupančič je poudaril, da želi nova ureditev povečati pristojnost in odgovornost vseh členov pregona – od odkrivanja in preiskovanja do obtožbe in pravnomočne sodbe. Ključna preizkušnja pa bodo merljivi rezultati: krajši postopki, manj zastaranj in več uspešno končanih zahtevnih zadev.
Slovenija ne potrebuje politično selektivnega pregona, temveč neodvisen, strokoven in učinkovit sistem, v katerem enaka pravila veljajo za vse. Če bo novi zakon zagotovil prav to, bo šlo za pomemben korak k obnovi zaupanja v pravno državo.
Rešite tudi našo anketo
Na desni strani spletne strani vas čaka aktualna anketa. Povejte, na katerem področju mora slovenska vlada najprej pokazati boljše rezultate, in preverite, kako razmišljajo drugi bralci. Vsak glas šteje, zato sodelujte tudi vi.
MR
