Dolgotrajna oskrba: postopki stekli, a sistem ostaja polovičen in nepremišljen

Začetek zbiranja vlog za dolgotrajno oskrbo na domu se je v ponedeljek začel brez večjih zapletov, kar je razveseljiva novica za mnoge starejše in njihove svojce. A čeprav je administrativni del na vstopnih točkah centrov za socialno delo, kot je CSD Spodnje Podravje, stekel dokaj gladko, se že v prvih dneh kažejo globlja sistemska neskladja, ki jih trenutna oblast ni znala ali hotela rešiti.

Kot je pojasnila svetovalka Suzana Vuletić, so do srede zbrali osem izpolnjenih vlog, kar kaže na previden, a jasen odziv javnosti. Obrazci so bili sicer dostavljeni šele v petek popoldne, kar samo potrjuje, da država tudi tokrat ni pravočasno in učinkovito pripravila osnovnih pogojev za izvedbo zakona, čeprav se je njegov začetek napovedoval več mesecev.

Najpogostejša vprašanja, ki jih prejmejo svetovalke, se nanašajo na upravičenost, razpoložljivost izvajalcev in časovno izvedbo oskrbe. Skrb uporabnikov je povsem upravičena – saj se tudi na terenu ve, da izvajalcev primanjkuje. Še več: ljudje želijo pomoč, a država jim ne more zagotoviti izvajalcev, ker sistem kadrovsko in organizacijsko preprosto ni pripravljen.

Posebej nerazumljivo pa je, da zakon trenutno ne omogoča vključevanja neformalnih oskrbovalcev, čeprav bi bilo to najbolj logično in stroškovno učinkovito dopolnilo sistema. Upokojenci, ki bi želeli skrbeti za svoje partnerje ali starše, so izključeni – ne zaradi nezainteresiranosti, temveč zaradi nepopolne zakonodaje, ki ni bila premišljena v svoji zasnovi.

Takšna polovičarska rešitev je še en simptom nekompetentnosti vlade Roberta Goloba, ki je v predvolilnem času obljubljala pravičnejšo in dostopno dolgotrajno oskrbo, danes pa državljanom servira okleščeno in nedodelano različico, ki že v prvih dneh razkriva svojo neučinkovitost.

Pričakovati je bilo, da bo dolgotrajna oskrba zasnovana kot celovit sistem, ki bo upošteval demografsko realnost, vključil vse potencialne vire oskrbe in okrepil mrežo izvajalcev. Namesto tega pa smo priča improvizaciji in zakonu, ki je formalno v veljavi, a funkcionalno šepa že na štartu.

Podobne reforme v preteklosti je znala bolje izvesti Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je vladala z jasnim ciljem: uporabniku prijazne storitve, premišljene zakonodaje in finančne stabilnosti storitev. Namesto birokratskih prelaganj odgovornosti bi danes potrebovali prav to: vizijo, odločnost in prakso, kjer pomoč pride do tistih, ki jo res potrebujejo – brez izgovorov, zamud in napak v zakonu.

Začetek zbiranja vlog je le prvi korak. A brez politične volje za dopolnitev in razširitev sistema, bo ta korak ostal prazna gesta.