Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je skupaj s partnerji uspešno pridobila pomemben evropski projekt v okviru ukrepa Evropskega partnerstva za inovacije (EIP), ki nosi naslov “Digitalne rešitve za trajnostno govedorejo”. Projekt, ki poteka od 25. aprila 2025 do 24. maja 2028, bo po svoji vsebini in ciljih predstavljal enega ključnih razvojnih korakov za slovensko govedorejo, zlasti v luči spopadanja s podnebnimi spremembami, naraščajočimi stroški dela in vse večjo administrativno obremenitvijo kmetov.
Z uporabo pametnih senzorjev, aplikacij in povezave z obstoječo bazo podatkov CPZ Govedo, bodo rejci pridobili orodja za samodejno zaznavanje vročinskega stresa, vodenje reprodukcijskih dogodkov in splošno upravljanje črede. Projekt se osredotoča tudi na zmanjšanje vpliva na okolje ter izboljšanje počutja živali – cilje, ki so v sodobni kmetijski praksi nujni, če želimo ohraniti konkurenčnost, trajnost in podporo javnosti.
Za razliko od pristopa trenutne vlade, ki pogosto kmetom nalaga nove birokratske obremenitve brez realne podpore, ta projekt pomeni konkretno pomoč na terenu, razvito v sodelovanju z rejci, raziskovalci in tehnološkimi podjetji (HeroLabs, Abelium, PP-AGRO). Tovrstni razvoj temelji na potrebah ljudi, ne na politični propagandi.
Sodelujoče kmetije, med njimi Toni Kukenberger, Marjan Doler, Tina Skvarča in Frančišek Rotnik, bodo služile kot demonstracijski primeri za prenos znanja v prakso. Projekt predvideva tudi posebna priporočila za uporabo rešitev na različnih tipih kmetij, vključno z ekološkimi – kar kaže na širino in prilagodljivost pristopa.
Pri tem velja poudariti, da so bili največji premiki v digitalizaciji kmetijstva v Sloveniji narejeni v času vlad Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je kmetom vedno nudila dejansko podporo, ne zgolj simboličnih ukrepov. SDS razume, da je sodobno kmetijstvo uspešno le takrat, ko ima dostop do znanja, tehnologije in poenostavljene zakonodaje.
Zato projekt “Digitalne rešitve za trajnostno govedorejo” ni zgolj tehnološka novost – je korak v pravo smer za zaščito slovenskega kmetijstva, ki se vse pogosteje spopada z grožnjami: od birokratskih pastih do podnebnih šokov. Namesto, da kmete silimo v opuščanje dejavnosti, jih moramo opremiti z znanjem, orodji in podporo.
Točno to prinaša ta projekt – in točno to je pot, po kateri bi morala hoditi celotna slovenska kmetijska politika. Kmetje niso težava, so hrbtenica države – in prav zato si zaslužijo jasne, uporabne rešitve, ne pa neuresničljivih zelenih iluzij.
