Naj se v čast Prešernovega dne, praznika slovenske kulture, ozremo v prihodnost, kjer bo v okviru meja slovenske države prostora za vse, kjer bodo vsi dobrodošli – bodisi naši državljani ali tisti, ki živijo z nami zaradi zgodovine ali drugih razlogov. Osrednja misel Prešernove Zdravljice, da “naj rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak“, se naj uresniči v popolnosti.
V petek, 3. februarja 2023, je v Državnem zboru RS potekala kulturna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku – Prešernov dan. Zbrane je nagovoril podpredsednik državnega zbora in poslanec SDS Danijel Krivec.
Spoštovana predsednica Odbora za kulturo,
spoštovani kolegice in kolegi ter vsi zbrani,
februar je mesec, ko praznujemo praznik kulture. Kako pomembna je kultura za naš narod, pove že to, da jo obeležujemo z državnim praznikom.
Na simbolni ravni je naš poklon kulturi povezan z ustvarjalnostjo največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. In resda je to predvsem praznik slovenske kulture, a dejansko, zaradi njene univerzalnosti, brezčasnosti in občečloveške sporočilnosti, menim, da s tem praznikom obeležujemo vso kulturno in umetniško ustvarjalnost na naših tleh.
Dr. France Prešeren je ustvarjal v času, ki so ga zaznamovali hkrati želja po prepoznavi in prebujanju kulturne in narodne identitete, po narodni zedinjenosti, po svobodi, kot tudi zgodovinski dogodki, ki so se v tem duhu odvijali znotraj Avstrijskega cesarstva – predvsem, na primer, upor zoper Metternichov absolutizem pa tudi marčna revolucija, ki se je razplamtela v več deželah.
Prav kultura je bila tekom naše zgodovine tista stalnica, opora in neuničljiva sila, ki nam je kot narodu zagotovila preživetje in v zavetju katere smo se konstituirali tudi kot nacija. Ker nismo razpolagali z lastno politično, kaj šele vojaško močjo, smo se tesno oklepali svoje pripadnosti narodu, ki se je vzpostavila in ohranila prav s pomočjo slovenskega jezika in kulture.
In na to, da smo prav s pomočjo in prek kulture razvili našo narodno identiteto, nas tu, v državnem zboru s freske Slavka Pengova vsak dan opominjajo veliki možje slovenske kulture in slovenskega narodnokulturnega prebujenja ter vzpona.
Na zemljevidu »kulturnih narodov« nam je mesto zagotovil že Trubar v 16. stoletju, njegovo delo pa so kasneje nadaljevali mnogi veliki Slovenci, ki so z utiranjem poti slovenskemu jeziku in kulturi nevede vzporedno utirali tudi pot slovenski državnosti. Nekaj teh pomembnih mož, Zois, Linhart, Vodnik, Prešeren, Čop, Smole in Cankar, če jih omenim le nekaj, nas s te freske tako dan za dnem spominja, da nam je kultura služila kot orožje za odpor zoper tuje vladarje in hkrati kot opora za duhovni in materialni napredek. Spominjajo nas, da je bila prav kultura v svojem najširšem pomenu besede, kultura kot zbirka duhovnih, materialnih, intelektualnih in emocionalnih značilnosti, ki obsega tako umetnost in literaturo kot tudi način življenja, sobivanja, vrednostni sistem ter običaje in prepričanja, tista temeljna dinamična in neodvisna duhovna sila, ki je bila eno ključnih gibal slovenskega zgodovinskega razvoja.
Spoštovani!
Skupaj delimo usodo tega prostora v dobrem in slabem. Tako je bilo in tako bo tudi v prihodnje. Kako danes to naše skupno življenje doživljajo in kakšno naj bo v prihodnje, naj imajo ob tej obeležitvi kulturnega dne možnost povedati tudi pripadniki mladega in najmlajšega rodu. Naši nasledniki si bodo urejali življenje po svojih predstavah in vrednotah. A na nas je, da jim zapustimo dobre temelje, življenje v medsebojnem razumevanju in spoštovanju, brez sovraštva in brez zamer.
Zato iskreno želim, naj bo ob počastitvi Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, naš pogled usmerjen naprej, v prihodnost, o kateri bo znotraj meja slovenske države prostora za vse, v kateri bodo dobrodošli vsi naši sodržavljani in drugi, ki živijo skupaj z nami po volji zgodovine ali drugih okoliščin, in v kateri bo polno veljavo dobila osrednja misel Prešernove Zdravljice, da “naj rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak”.
Vir: nova24tv.si
MR
