Ali vlada z ugašanjem javne razsvetljave ogroža varnost državljanov?

Suzana Lep Šimenko opozarja: "Ugašanje javne razsvetljave bo povečalo občutek strahu in nevarnosti."

Vlada Roberta Goloba se ponovno sooča s kritikami zaradi predloga, ki bi lahko imel resne posledice za varnost prebivalcev. Predlog nove Uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je trenutno v javni obravnavi, prinaša strožje omejitve pri osvetljevanju okolice in stavb, vključno z obveznim ugašanjem javne razsvetljave v poznem nočnem času. Poslanka Suzana Lep Šimenko je na ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra naslovila vprašanje o smiselnosti teh ukrepov ter njihovih posledicah za varnost ljudi.

Varnostne skrbi: neosvetljena območja kot idealno okolje za kriminal

Poslanka Suzana Lep Šimenko je v svojem vprašanju poudarila, da lahko drastične omejitve javne razsvetljave neposredno vplivajo na občutek varnosti prebivalcev, še posebej tistih, ki ponoči uporabljajo slabo osvetljene poti, parkirišča in ulice. “Že zdaj se številni ljudje, predvsem mlajši in ženske, ponoči ne počutijo varno. Če bo po novi uredbi javna razsvetljava na teh območjih dodatno omejena, bo ta občutek še slabši, kriminal pa bo lahko porasel,” opozarja poslanka.

Varnost je bila že doslej eden izmed glavnih razlogov za povečevanje javne razsvetljave, zlasti v občinah, kjer se prebivalci soočajo s povečanjem ilegalnih migracij. Pomanjkanje osvetlitve teh območij bi lahko povzročilo še večjo negotovost. Poleg tega bi ukrep vplival na šolajoče se otroke, ki morajo v zimskih mesecih v temi hoditi v šolo ali na postajališča javnega prevoza. “Država bi morala zagotoviti varno pot v šolo in iz nje. Omejevanje razsvetljave to onemogoča,” je še dodala poslanka.

Nova uredba: stroški za občine in kazni za prebivalce

Predlog nove uredbe ne prinaša le varnostnih vprašanj, temveč tudi dodatne obremenitve za občine in visoke kazni za prebivalce. Občine bodo morale pripraviti načrte razsvetljave in poročati o porabi svetlobne energije vsakih pet let. Ti načrti bodo prinesli nove administrativne in finančne stroške, zlasti za manjše občine.

Globe za kršitelje so prav tako izjemno visoke. Posamezniki, ki bodo uporabljali svetilke z barvno temperaturo nad 2700 kelvinov ali tiste, ki svetijo nad vodoravnico, bodo kaznovani z globo od 40 do 1200 evrov. Upravljavci razsvetljave, ki so pravne osebe ali samostojni podjetniki, se lahko soočijo z globami med 4000 in 40.000 evri, odgovorne osebe pa z globami do 4100 evrov.

Omejitve novoletne razsvetljave: nesmiselni ukrep?

Poslanka je izpostavila tudi omejitve novoletne razsvetljave, ki bi po uredbi v poznem nočnem času morale biti izklopljene, če so nameščene na stanovanjskih stavbah. “Zakaj omejevati praznično razsvetljavo, ki ustvarja občutek topline in povezanosti? To je nesmiselno in nepotrebno poseganje v osebne svoboščine ljudi,” meni Lep Šimenko.

Vprašanja vladi: so posledice dobro preučene?

V poslanskem vprašanju je Suzana Lep Šimenko ministru Kumru zastavila ključna vprašanja, ki se nanašajo na smiselnost in posledice predlagane uredbe:

  1. Ali je ministrstvo preučilo varnostne vidike predlaganih ukrepov? Poslanka opozarja, da omejevanje razsvetljave na javnih mestih, poteh, cestah in parkiriščih bistveno vpliva na občutek varnosti ljudi in lahko poveča kriminal.
  2. Zakaj so ukrepi tako drastični? Omejitve, kot je ugašanje javne razsvetljave, so po njenem mnenju nerazumljive in nepremišljene.
  3. Zakaj omejevati praznično razsvetljavo na zasebnih stavbah? Novoletna okrasitev stanovanjskih hiš ne vpliva na svetlobno onesnaževanje v takšni meri, da bi upravičevala tovrstne ukrepe.

Neustrezen odziv vlade Roberta Goloba

Vlada Roberta Goloba se v zadnjem času sooča s številnimi kritikami zaradi svoje neodzivnosti na ključna vprašanja, povezana z varnostjo, energetiko in administrativnimi obremenitvami. Suzana Lep Šimenko je poudarila, da vlada s svojimi odločitvami ne le ogroža občutek varnosti prebivalcev, temveč dodatno obremenjuje občine in posameznike z nesorazmernimi kaznimi in birokracijo.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je že večkrat opozorila na nesmiselnost številnih ukrepov aktualne vlade, ki se pogosto sprejemajo brez temeljitih analiz in upoštevanja realnih potreb državljanov. V nasprotju s tem SDS zagovarja ukrepe, ki bi hkrati ščitili okolje in zagotavljali varnost ter kakovost življenja prebivalcev.

Predlog nove uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja okolja je še en primer nepremišljenih ukrepov, ki jih sprejema vlada Roberta Goloba. Namesto da bi poskrbela za varnost prebivalcev in jih razbremenila dodatnih stroškov, ustvarja nove administrativne ovire in globoke razkole med državljani. Ostaja odprto vprašanje, ali bo vlada prisluhnila opozorilom in prilagodila predlog uredbe ali pa bo še naprej ignorirala skrb za varnost in dobrobit ljudi.

 

MR