Kaj pravzaprav pomeni sodelovati v demokraciji? Je dovolj spremljati, kaj se dogaja, ali lahko posameznik na odločitve vpliva tudi drugače? Kako delujejo volitve in zakaj je pomembno razumeti ne le sam postopek glasovanja, temveč tudi širši demokratični sistem? S temi in podobnimi vprašanji se je ukvarjalo 18 mladih, ki so se 13. oktobra 2025 udeležili prve delavnice projekta »Mladi odločamo: Aktivno državljanstvo za demokratično Spodnje Podravje«.
Prva delavnica je predstavljala začetek neposrednega dela z mladimi v okviru projekta, ki ga izvaja Povod. Osrednje teme so bile demokratična participacija, temeljne pravice Evropske unije ter možnosti mladih za sodelovanje pri dogajanju in odločanju v njihovem lokalnem okolju.
Pomemben del srečanja je bil namenjen volitvam, vendar ne v smislu podpore katerikoli politični opciji ali posamezniku. Udeleženci so volitve obravnavali kot enega od mehanizmov demokratičnega sistema ter razmišljali o tem, kako se državljani vključujejo v javno življenje tudi med posameznimi volitvami. Aktivno državljanstvo namreč vključuje širši nabor dejavnosti – od prostovoljstva in sodelovanja v nevladnih organizacijah do lokalnih pobud, javnih razprav in komunikacije z institucijami.
Na delavnici niso želeli mladim zgolj predstavljati definicij. Izvajalci so uporabili razprave v manjših skupinah, interaktivne naloge, igre vlog in konkretne primere državljanskih pobud. Takšen način dela se je izkazal za posebej primernega, saj je mladim omogočil, da so vsebine povezali z lastnimi izkušnjami.
Udeleženci so razmišljali tudi o tem, zakaj se posameznik včasih počuti, kot da na dogajanje okoli sebe nima nobenega vpliva. Prav občutek osebne učinkovitosti je ena od pomembnih tem projekta. Izvajalci so v povratnih informacijah po prvih aktivnostih zaznali, da je del mladih začel drugače razmišljati o svojih možnostih za sodelovanje in izražanje stališč.
Pri tem je pomembna razlika med pričakovanjem, da bo posameznik sam rešil velik družbeni problem, in razumevanjem, da lahko sodeluje pri manjših, konkretnih spremembah v svojem okolju. Predlog za izboljšanje prostora za mlade, sodelovanje pri prostovoljski akciji, vključitev v lokalno društvo ali pobuda glede vprašanja, ki je pomembno za skupnost, so prav tako oblike državljanske participacije.
Delavnica je mladim ponudila tudi prostor za izražanje lastnih skrbi. Ena od osrednjih ugotovitev projekta je namreč, da se pripravljenost mladih za sodelovanje poveča, ko imajo občutek, da jih drugi poslušajo. Zato aktivnosti niso bile zastavljene tako, da bi izvajalci mladim povedali, kaj morajo misliti, temveč tako, da bi jim ponudili informacije in prostor za oblikovanje lastnih stališč.
Pri izvajanju projekta se je pokazalo, da so osebni pristop, neposredno povabilo in sodelovanje z lokalnimi organizacijami učinkovitejši od zgolj splošnega oglaševanja. Tudi prva delavnica je zato predstavljala priložnost za povezovanje mladih z ljudmi, ki so že dejavni v civilni družbi in lokalnih pobudah.
Prvo srečanje je bilo šele začetek daljšega procesa. Povod je v nadaljevanju projekta načrtoval dodatne manjše delavnice, saj se je pokazalo, da kontinuiteta mladim omogoča postopno pridobivanje samozavesti. Namesto enkratnega dogodka je bil cilj ustvariti več priložnosti za srečevanje, razpravo in praktično preizkušanje različnih oblik sodelovanja.
Prvih 18 udeležencev je tako odprlo niz aktivnosti, katerih osnovni namen je bil mladim pomagati razumeti demokratične procese in možnosti sodelovanja – brez usmerjanja, katera politična stališča naj zavzamejo. Bistvo projekta je bilo drugje: da imajo mladi dovolj informacij in samozavesti, da se o vprašanjih, ki jih zadevajo, odločajo sami in svoja stališča znajo tudi izraziti.
