Državni zbor je 24. septembra sprejel Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcije in organiziranega kriminala. Gre za eno pomembnejših institucionalnih sprememb na področju pregona zahtevnega gospodarskega in organiziranega kriminala, saj povezuje Nacionalni preiskovalni urad, okrepljeno specializirano tožilstvo in novo specializirano kazensko sodišče.
Potrebo po spremembah kažejo tudi številke. V štirih specializiranih sodnih oddelkih je bilo konec leta 2023 nerešenih 184 zadev, leto pozneje 197, ob koncu leta 2025 pa že 199. SDS je zato ob sprejemanju zakona opozarjala na kadrovsko in organizacijsko razdrobljenost sistema.
Še pomembnejši je neodvisen evropski pogled. Evropska komisija je v poročilu o vladavini prava za leto 2026 ugotovila omejen nadaljnji napredek pri preiskovanju, pregonu in pravnomočnih sodbah v korupcijskih zadevah, vključno s korupcijo na visoki ravni. Poročilo je zajemalo predvsem obdobje od julija 2025 do junija 2026, torej pretežno čas prejšnje vlade.
Sedanja Janševa vlada je na ta podedovani problem odgovorila s strukturnim posegom. Specializirano državno tožilstvo se kadrovsko krepi, NPU bo moral prevzemati oziroma začeti preiskave za katalog najzahtevnejših kaznivih dejanj, štiri specializirane oddelke sodišč pa bo nadomestilo eno Specializirano kazensko sodišče Republike Slovenije.
To je jasen primer, kjer je mogoče primerjati stanje in odziv brez političnih sloganov: Evropska komisija je zaznala nezadostne rezultate prejšnjega sistema, statistika je kazala rast nerešenih zadev, aktualna vlada pa je pripravila in skozi parlament spravila novo institucionalno ureditev.
Ali bo reforma dejansko pomenila hitrejše sodbe in manj zastaranj, bo mogoče oceniti šele po začetku njenega delovanja. Prav zato zakon predvideva spremljanje trajanja postopkov, števila odprtih primerov in rezultatov.
MR
