Direkcija Republike Slovenije za vode je opozorila na ekstremno povečanje črpanja vode iz vodotokov s potopnimi črpalkami in drugimi napravami. Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in dodatnih odvzemov so nekateri vodotoki že popolnoma izsušeni, kar resno ogroža habitate ter preživetje vodnih organizmov.
Odvzem vode iz strug za zalivanje ali namakanje po Zakonu o vodah predstavlja posebno rabo vode, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. Dovoljenje določa tudi ekološko sprejemljivi pretok, ki mora ostati v strugi za ohranitev vodnega in obvodnega ekosistema.
Tudi imetnik dovoljenja vode ne sme črpati brez omejitev. Ko pretok pade pod ekološko sprejemljivo raven, je treba odvzem ustaviti, ne glede na potrebe po zalivanju ali namakanju.
Direkcija napoveduje redno spremljanje razmer na terenu. Če bo zaznala nedovoljen odvzem ali kršitev pogojev dovoljenja, bo obvestila Inšpektorat za okolje in prostor. Za posameznike so predvidene globe od 400 do 1.200 evrov, za pravne osebe pa bistveno višje kazni.
V času suše nastane resničen konflikt med potrebami kmetijstva, gospodinjstev in narave. Kmetje potrebujejo vodo za ohranitev pridelka, vendar popolnoma izsušen vodotok ne more več zagotavljati niti ekološke funkcije niti dolgoročne oskrbe z vodo.
Prav zato Slovenija potrebuje več urejenih namakalnih sistemov, zadrževalnikov in dolgoročnega vodnega načrtovanja. Črpanje iz že skoraj praznih potokov ne more biti trajna rešitev za sušo.
Po štirih letih, ko je bilo veliko govora o zelenem prehodu, premalo pa izvedenih rešitev na terenu, država potrebuje jasna pravila, nadzor in konkretne naložbe v vodno infrastrukturo.
Odločnost ne pomeni kaznovanja kmetov ali prebivalcev, ki se znajdejo v stiski. Pomeni, da mora država preprečiti nezakonite odvzeme, hkrati pa ljudem ponuditi zakonite in dolgoročno vzdržne možnosti za namakanje.
Voda je skupna in omejena dobrina. Odgovorna vlada mora poskrbeti, da je ob suši ne izgubi tisti, ki ima najmočnejšo črpalko, ampak da se z njo upravlja v javnem interesu.
