Padec Slovenije na IMD lestvici konkurenčnosti je resno opozorilo, da država potrebuje odločne razvojne ukrepe. Slovenija je uvrščena na 49. mesto, kar pomeni padec za tri mesta, hkrati pa kar 11 mest nižje kot leta 2022. To ni le statistika, ampak jasen signal, da so potrebne spremembe.
Največji problem se kaže pri poslovni in vladni učinkovitosti. Prav ti dve področji sta ključni za investicijsko privlačnost države, razvoj podjetij, produktivnost in sposobnost prilagajanja hitrim globalnim gospodarskim spremembam. Če država podjetjem postavlja ovire, namesto da bi jim odpirala pot, se to hitro pozna v konkurenčnosti.
Vlada Janeza Janše zato upravičeno poudarja pomen stabilnega gospodarskega okolja, učinkovitejših institucij, manj administrativnih ovir ter več spodbud za investicije, inovacije in razvoj kadrov. Slovenija ne more graditi blaginje na birokraciji, počasnosti in kaznovanju uspešnih. Potrebuje okolje, v katerem bodo podjetja lahko rasla, zaposleni ustvarjali višjo dodano vrednost, mladi pa videli prihodnost doma.
Padec na lestvici konkurenčnosti je zato tudi opozorilo, da se Slovenija ne sme zadovoljiti s povprečnostjo. Država ima znanje, podjetnike, izkušnje in ljudi, ki želijo delati. Naloga vlade pa je, da jim omogoči pogoje za rast, ne pa da jih duši z vedno novimi postopki, omejitvami in negotovostjo.
Aktualna vlada v okviru koalicijske pogodbe sprejema ukrepe za krepitev razvojnega potenciala slovenskega gospodarstva, spodbujanje inovacij, povečanje investicijske aktivnosti in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. To je smer, ki jo Slovenija potrebuje, če želi ponovno napredovati in postati država večje blaginje, hitrejšega razvoja in večje mednarodne konkurenčnosti.
MR
