Spodnje Podravje je prizadelo močno sredino večerno neurje s točo, ki je za seboj pustilo veliko škodo, zlasti v kmetijstvu. Po navedbah NET TV je vodja ptujske izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Dragomir Murko pojasnil, da so ponekod zabeležili zalite kletne prostore, poškodovane strehe, sprožene plazove in podrta drevesa. Zaradi posledic neurja je bila zaprta tudi cesta med Podlehnikom in Rogatcem na območju Žetal.
Najhuje je bilo po poročanju vira v Halozah, na območju od Makol do Zavrča. Neurje je prizadelo tudi občine Markovci, Dornava, Gorišnica in Kidričevo, nekoliko manj pa Slovenske gorice. Prebivalci so poročali o zelo močnem dežju, sunkih vetra in dolgotrajnem padanju toče, ki je ponekod pustila večje količine ledenih zrn ob cestah in dvoriščih.
Pristojne službe so zabeležile 45 intervencij, približno 15 jih je bilo povezanih z razkritimi strehami. To kaže, da neurje ni povzročilo le škode na kmetijskih površinah, temveč je poseglo tudi v vsakdanje življenje prebivalcev, ki so se soočili z vodo v objektih, poškodbami streh in nevarnostjo zaradi podrtih dreves.
Posebej huda je škoda v kmetijstvu. Med prizadetimi je tudi Infrastrukturni center Ptuj v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije. Po pojasnilih Blaža Germška je toča močno poškodovala semenske posevke avtohtonih sort vrtnin in poljščin. Največ škode je utrpel česen, ki bi ga začeli pobirati v prihodnjih tednih, zdaj pa je negotovo, koliko semenskega materiala bo sploh mogoče pridelati.
Ta podatek je posebej pomemben, saj ne gre le za običajen pridelek, temveč za semenski material avtohtonih sort. Ko je poškodovan takšen pridelek, so posledice lahko širše od ene sezone. Gre za vprašanje ohranjanja domačih sort, prehranske raznolikosti in dolgoročnega kmetijskega znanja, ki se na takšnih površinah razvija in ohranja.
Germšek je ob tem znova opozoril na pomen zaščitnih mrež, ki so se izkazale za učinkovite tam, kjer so bile nameščene. To je pomembno sporočilo za prihodnost. Vremenske ujme so vse pogostejše in vse bolj intenzivne, zato se bo moralo kmetijstvo prilagajati hitreje. Protitočne mreže, zavarovanja, namakanje, zaščita pred pozebo in drugi ukrepi bodo vse bolj odločali o tem, ali bodo kmetje sploh lahko ohranili stabilno pridelavo.
Neurje v Spodnjem Podravju je zato še en opomin, da podeželje potrebuje več sistemske zaščite. Kmetje ne morejo vsako leto znova sami nositi posledic nepredvidljivega vremena. Če želimo domačo hrano, ohranjene kmetije in obdelano pokrajino, morajo država, občine in kmetijska stroka skupaj zagotoviti boljše pogoje za zaščito pridelave.
MR
