Člani Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS so v torek, 27. januarja 2026, obiskali gorsko kmetijo Rotovnik v Vitanju. Gostitelj Marko Rotovnik jim je predstavil razmere, v katerih delujejo gorske kmetije – kljub zahtevnim naravnim pogojem ti kmetje bistveno prispevajo k ohranjanju obdelanosti podeželja, varovanju kulturne krajine in poseljenosti odročnih krajev. Kot so zapisali na sds.si, vsak slovenski kmet, ki prideluje hrano, ne ustvarja le tržnega izdelka, temveč nekaj strateškega za prihodnost naroda. Gorski kmetije so nepogrešljiv del naše podeželske identitete, a pogosto delujejo na robu zmožnosti, brez dovolj prilagojene sistemske podpore.
Po terenskem ogledu je istega dne v Zrečah potekalo pogovorno omizje z naslovom “Prihodnost slovenskega kmeta je prihodnost Slovenije.” Sogovorniki – ugledni strokovnjaki in predstavniki kmetov – so osvetlili ključne izzive slovenskega kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja ter poudarili, da Slovenija nujno potrebuje dolgoročno stabilno in pravično kmetijsko politiko. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je izpostavil, da so ravno gorske kmetije ključne za obdelanost podeželja, ohranjanje kulturne krajine in poseljenost odročnih območij, obenem pa predstavljajo pomemben steber prehranske suverenosti države. Opozoril je, da te kmetije pogosto ostajajo prezrte – prevelike, da bi se štele med male kmetije, a premajhne za enakovreden boj za sredstva z velikimi sistemi. Zato nujno potrebujejo ciljno usmerjene, posebej prilagojene ukrepe, ki bodo upoštevali omejitve in širši družbeni pomen gorskih območij.
Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, je poudaril vlogo zasebnih lastnikov gozdov, ki upravljajo večino slovenskih gozdov, a so premalo vključeni v odločevalne procese. Opozoril je na vse pogostejše posledice podnebnih sprememb, naravne ujme in širjenje škodljivcev, kar povzroča lastnikom ogromno škodo. Brez aktivnega sodelovanja lastnikov ter ustvarjanja realnih pogojev za gospodarjenje – na primer učinkovitega upravljanja z državnimi gozdovi – ni mogoče zagotoviti trajnostnega razvoja gozdov. Stane Levart, direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenske Konjice, je spregovoril o neenakem položaju kmetov v prehranski verigi. Pridelovalci hrane nosijo največje breme stroškov, imajo pa najmanj vpliva na oblikovanje cen. Izpostavil je pomen kmetijskih zadrug kot povezovalnega člena med kmeti in trgom, ki kmetom zagotavlja večjo pogajalsko moč, razvoj lokalnih verig preskrbe s hrano ter ohranjanje domače pridelave v čedalje bolj konkurenčnem okolju. Karolina Črešnar, dobitnica naziva Kmetica leta 2017, je na podlagi osebne izkušnje orisala izzive družinskih kmetij in mladih prevzemnikov. Soočajo se z negotovimi pogoji dela, velikimi začetnimi vložki in pomanjkanjem družbenega razumevanja za njihov trud. Poudarila je, da moramo kot družba kmeta spoštovati in zaupati v kakovost slovenske hrane ter mladim na podeželju zagotoviti jasno perspektivo – brez nove generacije kmetov ne bo prihodnosti slovenskega podeželja.
Pogovorni večer se je sklenil z enotnim sporočilom: prihodnost slovenskega kmeta ni le vprašanje ene panoge, temveč temelj dolgoročne prehranske varnosti, ohranjanja življenjskega prostora in družbene stabilnosti Slovenije. Udeleženci razprave so izrazili zaskrbljenost, da aktualna leva oblast premalo ceni strateško vlogo kmetijstva. Medtem ko tranzicijska levica v vladnih dokumentih področje kmetijstva komaj omenja, je Slovenska demokratska stranka vedno stala na strani kmeta. Kot so zapisali na sds.si, Golobova koalicija v svojem programu 2022–2026 področja kmetijstva ni vključila niti kot samostojnega poglavja – kar jasno kaže na njihovo malomarnost. V SDS pa obljubljajo, da bodo vztrajali pri rešitvah, ki kmeta postavljajo v ospredje kot varuha slovenske kulture in prehranske suverenosti države.
MR
