Ko govorimo o aktivnem državljanstvu, se izraz lahko sliši nekoliko abstraktno. Za mladega človeka je pogosto pomembnejše precej bolj konkretno vprašanje: kaj to pomeni zame in za kraj, v katerem živim?
Tudi zgodba Mateja, udeleženca druge delavnice projekta Mladi odločamo, je umeščena prav v to vprašanje. Delavnica, ki je 7. novembra 2025 združila 19 mladih, je nadaljevala proces, ki se je začel z oktobrskim srečanjem.
Izkušnje projektne ekipe so pokazale, da se številni mladi ob začetku takšnih aktivnosti ne vidijo nujno kot »aktivni državljani«. Pogosto civilno družbo, institucije in procese odločanja doživljajo kot nekaj oddaljenega od njihovega vsakdanjega življenja. Toda ko začne pogovor teči o konkretnih problemih v lokalnem okolju, postane povezava veliko bolj jasna.
Aktivno državljanstvo namreč ni funkcija ali naziv. Posameznik ne potrebuje članstva v politični organizaciji ali javne funkcije, da bi sodeloval v skupnosti. Možnosti segajo od prostovoljstva in sodelovanja v društvu do priprave pobude, sodelovanja v javni razpravi ali organizacije manjše lokalne akcije.
Matejeva zgodba v tem smislu ponazarja proces, ki ga je projektna ekipa opažala pri več udeležencih: najprej zadržanost, nato postopno večje sodelovanje ter na koncu bolj konkretno razmišljanje o lastnih možnostih za vključevanje.
Ena najpomembnejših značilnosti delavnic je bila, da mladim niso ponujale političnih odgovorov. Namen ni bil določiti, kakšna stališča naj imajo do posameznih javnih vprašanj. Projekt jim je želel predstaviti načine, s katerimi lahko do informacij pridejo sami, oblikujejo svoje mnenje in ga izrazijo.
To je pomembna razlika. Demokratično izobraževanje ne pomeni učiti ljudi, kaj naj mislijo, temveč jim pomagati razumeti, kako delujejo procesi odločanja in katere možnosti sodelovanja imajo na voljo.
Pri tem so se dobro izkazale praktične metode. Razprave v majhnih skupinah so bile za marsikoga manj zahtevne kot takojšen nastop pred vsemi. Igre vlog so omogočile pogled na vprašanje z različnih zornih kotov. Primeri iz realnega življenja pa so pokazali, da pobude niso rezervirane samo za velike organizacije ali institucije.
Projektna ekipa je postopno krepitev samozavesti prepoznala kot eno najpomembnejših spoznanj prvega obdobja izvajanja projekta. Že dve delavnici sta pokazali, da lahko ponavljajoče se aktivnosti ustvarijo drugačno dinamiko kot enkratni dogodek.
Pomembno je tudi nadaljnje povezovanje. Udeleženec, ki po delavnici ostane sam s svojo idejo, bo težje naredil naslednji korak. Zato je projekt predvidel tudi povezovanje z nevladnimi organizacijami in mentorji, ki imajo izkušnje z izvajanjem lokalnih pobud.
V projektu je bilo načrtovano, da bodo mladi dobili možnost razvijati lastne ideje ob mentorski podpori. V času vmesnega poročila so bili kriteriji za izbor pobud že pripravljeni, začelo pa se je tudi iskanje izkušenih mentorjev iz nevladnega in lokalnega okolja.
S tem se zgodba aktivnega državljanstva premakne od razprave k dejanjem. Nekdo najprej izrazi idejo, nato ugotovi, kdo se s problemom ukvarja, poišče sodelavce, preveri možnosti in šele nato oblikuje konkretno pobudo.
Za projekt Mladi odločamo je bilo prav to eno bistvenih sporočil: med pasivnim opazovanjem in velikimi družbenimi spremembami obstaja veliko vmesnih korakov, pri katerih lahko sodelujejo tudi mladi.
Matejeva »preobrazba« zato ni zgodba o nenadnem preobratu, ampak o postopnem procesu. Od vprašanja, ali ima smisel povedati svoje mnenje, do vprašanja, kaj lahko z idejo naredi naslednje.
Za številne mlade je prav ta premik lahko začetek dolgoročnejšega sodelovanja v skupnosti.
Projekt ID 018-SI-2025-71400 je izvajal Povod, Zavod za kulturo in razvoj mednarodnih odnosov v kulturi, socialno podjetje, ob podpori Transatlantic Foundation in s sofinanciranjem Evropske unije v okviru Projekta Proteus.
