Kako dobro idejo predstaviti tako, da jo bodo drugi razumeli? Kako izraziti svoje mnenje pred skupino in kako sodelovati v razpravi, tudi če se sogovorniki med seboj ne strinjajo? To so bila nekatera vprašanja, povezana z drugo delavnico projekta »Mladi odločamo: Aktivno državljanstvo za demokratično Spodnje Podravje«, ki je potekala 7. novembra 2025.
Druge delavnice se je udeležilo 19 mladih, kar pomeni, da je bilo v prvih dveh srečanjih neposredno vključenih že 37 udeležencev. Delavnica je nadaljevala teme demokratične participacije, temeljnih pravic ter možnosti sodelovanja mladih v lokalnem okolju, poseben poudarek pa je bil na aktivni razpravi in izražanju stališč.
Javno nastopanje pri tem ni bilo obravnavano kot tekmovanje v retoriki. Za aktivno državljanstvo je veliko pomembnejša sposobnost jasno povedati, kaj posameznik misli, svojo idejo razložiti drugim in hkrati slišati argumente sogovornikov.
Prav zato so bile aktivnosti zasnovane interaktivno. Izkušnje izvajalcev so pokazale, da mladi pri takšnih vsebinah praviloma bolje sodelujejo v manjših skupinah, pri igrah vlog in pri razpravi o konkretnih primerih kot pri klasičnem predavanju. Udeleženci so dobili priložnost, da se vključujejo postopoma – najprej znotraj manjše skupine, nato pa tudi v širšo razpravo.
Takšen pristop je pomemben tudi zato, ker vsi mladi v skupino ne pridejo z enako mero samozavesti. Nekateri svoje mnenje izrazijo takoj, drugi potrebujejo več časa. Ena pomembnejših ugotovitev projekta je bila prav ta, da varen in podporen prostor omogoča postopno grajenje samozavesti.
Sposobnost javnega izražanja je tesno povezana tudi z razumevanjem demokratičnega sodelovanja. Posameznik ima lahko dobro idejo za svoje lokalno okolje, vendar potrebuje določene komunikacijske veščine, če jo želi predstaviti drugim, poiskati podporo ali sodelovati v širši pobudi.
Pri tem ni pomembno samo govorjenje. Udeleženci so skozi interaktivne aktivnosti spoznavali tudi pomen poslušanja. Demokratična razprava namreč vključuje različna stališča, zato je bistveno, da se posameznik zna odzivati na argumente in ne samo ponavljati svojega izhodišča.
Projekt Mladi odločamo izhaja iz načela, da mladi niso zgolj ciljna skupina, ki ji je treba posredovati informacije, ampak sogovorniki z lastnimi izkušnjami in idejami. Delavnice so bile zato zasnovane tako, da je bilo dovolj prostora za njihove poglede na lokalno okolje.
Izvajalci so ob prvih dveh delavnicah zaznali tudi, da se zanimanje poveča, ko mladi vidijo neposredno povezavo med obravnavano vsebino in vsakdanjim življenjem. Demokracija in človekove pravice takrat niso več oddaljeni pojmi, ampak postanejo povezani z zelo konkretnimi vprašanji: kako se sprejemajo odločitve, kdo lahko poda pobudo in kje lahko posameznik poišče podporo.
Druga delavnica je hkrati potrdila, da je smiselno izvajati več manjših srečanj. Prvotno so bile načrtovane tri delavnice, nato pa je projektna ekipa zaradi odziva in lažjega doseganja različnih skupin mladih skupno število povečala na šest. S tem so želeli aktivnosti približati več udeležencem in različnim okoljem.
Po prvih dveh srečanjih se je tako izoblikovalo jasno sporočilo: znanje o demokratičnih procesih je pomembno, vendar samo po sebi ni dovolj. Mladi potrebujejo tudi prostor, kjer lahko vadijo izražanje, argumentiranje, sodelovanje in poslušanje.
To niso veščine, povezane samo s politiko. Uporabne so v šoli, na delovnem mestu, v društvih in praktično povsod, kjer ljudje skupaj sprejemajo odločitve. Prav zato je razvoj komunikacijskih sposobnosti postal pomemben del širše zgodbe projekta Mladi odločamo.
Projekt ID 018-SI-2025-71400 je izvajal Povod, Zavod za kulturo in razvoj mednarodnih odnosov v kulturi, socialno podjetje, ob podpori Transatlantic Foundation in s sofinanciranjem Evropske unije v okviru Projekta Proteus.
