Nepripravljenost v času krize: Občine v pričakovanju ukrepov in sredstev vlade

Foto: KGZS, poplave

Katastrofalne naravne nesreče, kot so poplave in plazovi, ki so prizadele Slovenijo v avgustu, običajno sprožijo močno solidarnost med prebivalci. A vse prevečkrat se zgodi, da hitri in človeški odziv ljudi ni dopolnjen z enako hitrim in učinkovitim odzivom institucij. Takšna je trenutna situacija z vlado, ki ni ustrezno odgovorila na klic občin za takojšnjo pomoč.

 

Glede na nedavno objavljeno pismo Kluba županov in podžupanov Slovenske demokratske stranke (SDS) se je pokazalo, da kljub sprejetju zakonov in intervencijskih ukrepov na papirju, občine še vedno čakajo na konkretno pomoč. Vse prevečkrat smo priča temu, da se zakoni sprejmejo, a izvajanje na terenu zastane.

Zakaj je tako? Ali vlada res ne razume nujnosti hitrega ukrepanja v takšnih situacijah? Po mnenju Kluba županov in podžupanov SDS občine izvajajo intervencije v pričakovanju, da bodo povrnjene v celoti, vendar do zdaj niso prejele navodil ali finančnih sredstev. Poudariti je treba, da so v takšnih kriznih razmerah hitrost in jasnost ključnega pomena.

To je še posebej pomembno v luči dejstva, da številni državljani, prizadeti v naravni katastrofi, še vedno trpijo. Vsak dan brez ustreznega ukrepanja pomeni, da so te osebe še bolj izpostavljene nevarnostim in stiskam.

Zdi se, da je vlada v tem primeru zaspala za volanom. Medtem ko je prebivalstvo pripravljeno in pripravljeno pomagati, se zdi, da se institucije odzivajo prepočasi in brez učinkovite strategije. Je morda problem v birokraciji ali pa v pomanjkanju sredstev?

Kakorkoli že, državljani in občine upravičeno pričakujejo, da bo vlada spoštovala svoje obljube in zagotovila sredstva ter navodila za sanacijo škode. Kot je navedeno v pismu Kluba županov in podžupanov SDS, je zdaj čas za ukrepanje, ne pa za odlašanje. Občine in prizadeti državljani potrebujejo pomoč zdaj, ne kasneje.

MR