V teh dneh lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč prejemajo odločbe o davčni osnovi od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2022, ki vključuje tudi odmero pristojbine za gozdne ceste.
Pri odmeri dohodninske obveznosti za 2022 in pri odmeri pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest za 2022 je v primerjavi s preteklimi leti prišlo do treh sprememb:
– pri katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč se je za potrebe odmere dohodninske obveznosti prehodno obdobje postopnega zviševanja katastrskega dohodka končalo (2017-2019), prav tako se je zaključil vpliv protikoronskega zakona ZIUPOPDVE, ki je določil 50 odstotno znižanje katastrskega dohodka za odmero dohodninske obveznosti za 2020 in 2021. Za davčno leto 2022 se upošteva 100 odstotkov katastrskega dohodka;
– katastrski dohodek gozdnih zemljišč, ki je osnova za odmero pristojbine za gozdne ceste, je postopno naraščal v obdobju 2017-2019, v 2020 je sledilo enoletno interventno 50 odstotno znižanje katastrskega dohodka na podlagi protikoronskega zakona ZIUPOPDVE. Od 2021 naprej je za odmero pristojbine za gozdne ceste upoštevan 100 odstoten katastrski dohodek;
– poleg končanja prehodnega obdobja in protikoronskih ukrepov je v 2022 prišlo tudi do spremembe bonitetnih točk. O bonitetnih točkah, aktivnostih KGZS in možnostih lastnikov nepremičnin več v povezavi.
O katastrskem dohodku za leto 2022 si lahko preberete v pojasnilu FURS.
Splošno o bonitetnih točkah
Bonitetne točke oziroma boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, določi se na podlagi lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov (2. člen Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2), 20. člen Zakona o katastru nepremičnin (ZKN)). Boniteta zemljišč se določi v obliki bonitetnih točk v razponu od 1 do 100 točk. Bonitetne točke so odvisne od lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov (za kmetijska zemljišča: skalovitost, poplavnost, sušnost, ekspozicija, odprtost in zaprtost, zasenčenost in vetrovnost, za gozdna zemljišča: skalovitost, poplavnost in sušnost). Na bonitetnih točkah temelji izračun katastrskega dohodka (7., 8., 10. člen ZUKD-2); katastrski dohodek vpliva na letno dohodninsko obveznost, zakupnino pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS idr.
Nove bonitetne točke v 2022
Nove bonitetne točke je GURS pripravil na podlagi ZKN, ki je začel veljati konec aprila 2022. Brez obvestil javnosti je GURS nove bonitetne točke v javne evidence vpisal v drugi polovici leta 2022 (do novembra 2022), ko je začela delovati spletna stran e-prostor. Ob prehodu na območja enakih bonitet se je po podatkih GURS za okrog 60 odstotkov parcel boniteta povečala in za približno 40 odstotkov parcel boniteta znižala. Pri tem se je za večino parcel (77 odstotkov) boniteta spremenila za manj kot 20 točk, za okoli 3 odstotke parcel se je boniteta spremenila za več kot 40 točk, pojasnjuje GURS.
Po analizi na podlagi ZKN izračunanih oziroma določenih novih bonitetnih točkah za večje število nepremičnin v KGZS ugotavljajo, da nove bonitetne točke zemljišč lahko ne ustrezajo dejanski proizvodni sposobnosti zemljišč, predvsem so nepojasnjena in ocenjujemo, da neustrezna povečanja bonitet predvsem najslabših zemljišč na Primorskem (Kras) in kraških delih Notranjske in Dolenjske (Suha krajina).
Povečanja so prinesla nerazumna nesorazmerja med kraškimi in ostalimi deli Slovenije.
Predlogi in zahteve KGZS
Predloge in zahteve KGZS objavljamo v nadaljevanju:
“Praviloma je namen spremembe sistema obstoječe stanje izboljšati, ga narediti natančnejšega in kvalitetnejšega. Uvedba sistema brez natančne uporabe in vključitve podatkov posebnih vplivov, ki jih predvideva ZKN (za kmetijska zemljišča skalovitost, poplavnost, sušnost, ekspozicija, odprtost in zaprtost, zasenčenost in vetrovnost, za gozdna zemljišča skalovitost, poplavnost in sušnost), je neprimerna:
- GURS smo (večkrat, prvič v januarju 2023) pozvali, naj podatke o novih bonitetnih točkah umakne iz svoje spletne strani za čas kritične presoje podatkov o boniteti; obenem smo GURS predlagali, naj natančno preveri upoštevanje posebnih okoliščin, ki med drugim določajo bonitetne točke, ter v primeru neupoštevanja posebnih okoliščin te omejitve ustrezno vključi v bonitetne točke;
- Ministrstvo za finance smo (večkrat, prvič v januarju 2023) pozvali, da do preverbe pravilnosti novih bonitetnih točk po Zakonu o katastru nepremičnin podatkov GURS o bonitetnih točkah za davčne potrebe ne uporabljajo. Na dan 30. 6. 2022 lastnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča oziroma davčni zavezanec ni bil seznanjen z novimi bonitetnimi točkami, saj je bil GURS-ov spletni portal e-prostor z novimi bonitetnimi točkami dostopen od novembra 2022 naprej (spletni portal Prostor je bil v celoti dokončan in v javnost posredovan 24. 11. 2022). Davčni zavezanec mora biti pred začetkom davčnega leta oziroma pri bonitetnih točkah in katastrskem dohodku pred 30. 6. tekočega davčnega leta seznanjen z davčnim bremenom (ustavno načelo določnosti davka). Smiselno enako velja tudi za ostale aktivnosti, kjer je uporabljen podatek o bonitetnih točkah. Predlagali smo uporabo bonitetnih točk, ki so bile v evidencah GURS zapisane pred izvedeno spremembo bonitetnih točk v 2022.
Več pozivov za rešitev nastale situacije s pojasnili stanja in predlogi rešitev smo v januarju, marcu in aprilu posredovali Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za finance, Ministrstvu za naravne vire in prostor, FURS in GURS. Predlogi za rešitev nastale situacije in opozorila KGZS pri državnih institucijah niso bili upoštevani.
Na KGZS bomo še naprej izvajali aktivnosti, s katerimi bomo GURS in druge institucije vzpodbudili k podaji natančnih bonitetnih točk za nepremičnine po Sloveniji, ki bodo temeljile na kvalitetnih podatkih lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov. Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, katerim so se bonitetne točke povečale, lahko zoper odločbe, v katerih je uporabljen podatek o bonitetnih točkah, podajo pritožbo.”
Vir: KGZS
