Podravski kmetje se letos soočajo z eno najtežjih kmetijskih sezon v zadnjih desetletjih. Potem ko so junijska neurja s točo močno poškodovala polja, sadovnjake in vinograde, je območje prizadelo še dolgotrajno pomanjkanje padavin. Posledice so vidne praktično v vseh kmetijskih panogah – od poljedelstva in trajnih nasadov do živinoreje.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj se je ob obisku Podravja na terenu seznanil z razmerami na kmetijah in si ogledal tako namakane kot nenamakane površine. Prav razlika med njimi je bila po njegovih besedah zelo očitna.
»Lahko smo primerjali nenamakana in namakana koruzna polja ter se seznanili z različnimi tehnikami in tehnologijami namakanja.«
Minister je poudaril tudi pomen javne kmetijske svetovalne službe in strokovnjakov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki kmetom pomagajo pri prilagajanju proizvodnje vse zahtevnejšim vremenskim razmeram. Janez Cigler Kralj je trenutno minister za kmetijstvo, prehransko varnost in odpornost kmetijske proizvodnje pa je ministrstvo postavilo med ključne prednostne naloge.
Suša prizadela praktično celoten kmetijski sektor
V vzhodnem delu Slovenije ocenjujejo, da gre za eno slabših letin v zadnjih desetletjih. Posebej prizadete so poljščine, zelenjava in grozdje, pomanjkanje vode pa se vse bolj kaže tudi v trajnih nasadih, gozdovih, rekah in drugih ekosistemih.
Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar je dejal, da razmere na Dravskem in Ptujskem polju ter v Halozah niso nič boljše kot v drugih najbolj prizadetih delih države. Mavsar vodi zbornični urad KGZS.
»Primanjkuje vode za poljščine, za trajne nasade, tudi za gozdove, seveda pa primanjkuje vode tudi v rekah in drugih ekosistemih.«
Po njegovih besedah je letošnja suša prizadela praktično celoten kmetijski sektor. Položaj je še težji zaradi toče, ki je območje prizadela med 10. in 12. junijem ter ponekod popolnoma uničila pridelek.
Posebej zaskrbljujoče so zgodbe kmetij, ki so po toči poškodovane površine ponovno posejale, da bi zagotovile vsaj krmo za živali. Tudi drugi posevek je nato prizadela suša.
»Številne kmetije so skušale krmo zagotoviti tako, da so posevke ponovno zasejale z novimi posevki, danes pa jih je uničila suša,« je opozoril Mavsar.
To pomeni dvojni udarec – kmet je najprej izgubil prvotni pridelek, nato vložil dodatna sredstva v seme, gorivo in delo, zdaj pa zaradi pomanjkanja vode izgublja še nadomestnega.
Na nekaterih kmetijah krme manjka za štiri ali pet mesecev
Največji neposredni problem za živinorejske kmetije postaja pomanjkanje krme. Če kmetija nima dovolj lastne krme, jo mora kupovati na trgu, kjer pa zaradi širše suše ponudba ni neomejena, stroški pa lahko hitro postanejo veliko breme.
Minister Cigler Kralj je potrdil, da so razmere ponekod zelo resne.
»Rejci potrebujejo pomoč pri zagotavljanju krme. Ponekod je izpad tako velik, da krme primanjkuje za štiri do pet mesecev.«
Ministrstvo zato že preučuje več možnosti, kako živinorejskim kmetijam pomagati pri zagotavljanju krme oziroma finančno nadomestiti njen izpad. Pri pripravi rešitev namerava sodelovati tudi s Kmetijsko-gozdarsko zbornico in njenimi terenskimi svetovalci.
Pri živinoreji namreč ni mogoče preprosto reči, da bo naslednje leto boljše. Živali je treba hraniti vsak dan, zato kmetje potrebujejo rešitve že v prihodnjih tednih in mesecih.
Več kot 8,4 milijona evrov zaradi lanske suše
Ob letošnji katastrofalni sezoni se pospešujejo tudi postopki za izplačilo odškodnin zaradi suše v letu 2025.
Do konca avgusta naj bi bilo izdanih več kot 3.800 odločb, nekaj zahtevnejših primerov pa bo zaključenih septembra. Skupaj bo izplačanih več kot 8,4 milijona evrov pomoči.
Cigler Kralj je poudaril:
»Po izdaji odločbe bodo sredstva izplačana v petih delovnih dneh, skupaj pa govorimo o več kot 8,4 milijona evrov.«
Minister je ob tem povedal, da je hvaležen vsem, ki so sodelovali pri pospešitvi postopkov, ter vladi, ker je prepoznala potrebo po hitrejšem izplačevanju.
»Ta denar bo tistim, ki bodo prejeli povračilo škode oziroma izpada pridelka in dohodka, pomagal blažiti že letošnje ujme.«
Kmetje sicer opozarjajo, da odškodnine rešujejo zgolj posledice. Če bodo suše, vročinski valovi in neurja postajali pogostejši, bo treba bistveno več narediti pri preprečevanju škode.
Rebernišek: Namakanje mora postati enostavnejše in finančno vzdržno
Direktor KGZS Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek rešitev vidi predvsem v hitrejšem razvoju namakalnih sistemov. Rebernišek vodi ptujski kmetijsko-gozdarski zavod, ki zagotavlja strokovno podporo kmetijstvu širšega območja.
»Maksimalno se trudimo pri uvajanju namakalnih sistemov. Želimo uvesti sisteme, ki bodo za kmete čim bolj enostavni za upravljanje in tudi dolgoročno finančno vzdržni.«
Kot primera dobre prakse je izpostavil občini Gorišnica in Ormož, kjer izkušnje že kažejo, kaj je mogoče doseči z urejeno namakalno infrastrukturo. Poleg večjih sistemov v regiji vodo za namakanje uporablja tudi že več manjših kmetovalcev.
Toda voda je samo del prilagajanja. Rebernišek opozarja, da bo treba kmetijsko proizvodnjo hkrati bolje zaščititi pred točo.
»Ključno se nam zdi prilagajanje naravnim nesrečam, predvsem uvajanje protitočnih mrež in novih tehnologij.«
Cilj mora biti kmetijska proizvodnja, ki bo sposobna preživeti tudi sezono, kakršna je letošnja. To je pomembno ne samo za dohodek kmetov, ampak za dolgoročno sposobnost Slovenije, da zagotavlja dovolj doma pridelane hrane.
»Imamo Dravo, Savo in Muro. Vode imamo.«
Še bolj neposreden je bil predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak, ki opozarja, da Slovenija sama po sebi ni država brez vodnih virov. Da Brodnjak vodi Sindikat kmetov Slovenije, potrjuje tudi nedavna objava sindikata.
»Imamo Dravo, imamo Savo, imamo Muro. Imamo vodo in podtalnico ter bi lahko namakali.«
Po njegovem mnenju je osrednji problem predvsem v zapletenih postopkih.
»Zadevo je treba poenostaviti, resetirati in jo spraviti v prakso.«
Prav ta izjava povzema enega ključnih izzivov slovenskega kmetijstva. Voda je na posameznih območjih na voljo, znanje in tehnologija prav tako, vendar so umeščanje namakalnih sistemov v prostor, pridobivanje soglasij in druga administracija pogosto dolgotrajni.
Letošnja suša zelo nazorno kaže razliko med namakanimi in nenamakanimi površinami. Tam, kjer ima kmet dostop do vode, lahko v veliki meri ohrani pridelek. Nekaj sto metrov stran je lahko isti posevek zaradi suše skoraj popolnoma izgubljen.
Od gašenja posledic k dolgoročni zaščiti kmetijstva
Podravsko kmetijstvo je letos v zelo zahtevnem položaju. Najprej ga je prizadela toča, nato dolgotrajna vročina in suša, živinorejci pa zdaj ugotavljajo, da bodo morali reševati tudi resno pomanjkanje krme.
Kratkoročno so zato potrebni pomoč najbolj prizadetim kmetijam, hitro izplačevanje že odobrenih odškodnin in rešitev za zagotavljanje krme.
Dolgoročno pa bo odločilno nekaj drugega: namakalni sistemi, protitočne mreže, zadrževanje vode, prilagojene tehnologije pridelave in bistveno manj administrativnih ovir pri investicijah.
Vremena država ne more spremeniti. Lahko pa poskrbi, da kmet, ki ima nekaj sto metrov od njive reko ali drug ustrezen vodni vir, ne bo ob vsaki naslednji suši nemočno gledal, kako mu pridelek propada.
MR
