Že več kot tri tedne je Slovenija v evropskem vrhu po številu novih okužb v 14 dneh na sto tisoč prebivalcev. Ključen datum je bil 6. september, ko smo prehiteli Grčijo. V četrtek je imela Slovenija 1.382 novih primerov v 14 dneh na sto tisoč prebivalcev, sledi pa nam sosednja Avstrija s 1.296 potrjenimi novimi primeri v 14 dneh na sto tisoč prebivalcev. Vrh okužb naj bi bil v Sloveniji okoli 20. oktobra.
“Trend rasti prijavljenih primerov se je začel nakazovati v začetku septembra. Glede na poročilo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) se v prvi polovici septembra pri nas še niso pojavljale nove različice, ki bi se hitreje širile zaradi boljšega izmikanja imunskemu sistemu cepljenih ali prebolevnikov,” je povedal Miha Kadunc, član Covid-19 Sledilnika, ki se ukvarja s podatkovnimi modeli, validacijo in modeliranjem.
Kadunc: K večji rasti primerov verjetno prispevala tudi povečana dostopnost hitrih testov
Kot je povedal Kadunc, je v prvih tednih septembra k večji rasti odkritih primerov verjetno prispevala tudi povečana dostopnost hitrih testov, predvsem med šolarji, vendar je, glede na podatke o odkritih primerih v ustreznih starostnih skupinah, ta učinek že po dveh tednih izzvenel.
Po besedah dr. Matjaža Leskovarja z Instituta Jožef Stefan, ki je pripravljal prognoze epidemije, je to, da se število okužb v Sloveniji povečuje, pričakovano, saj se je začel jesenski val. Kot je povedal, so poleti manj ugodni pogoji za širjenje virusa, ker se manj zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer se okužbe lažje prenašajo, in zaradi večje absolutne vlage v zraku, kar ugodno vpliva na zaščitno vlogo sluznice.
“Počitniški čas pa deluje kot neke vrste mini lockdown, ker je zaradi dopustov manj stikov na delovnih mestih. Zato je v obdobju vrhunca počitnic epidemija upadala, čeprav smo imeli v poletnem obdobju novo podlinijo omikrona BA.5, ki se delno izogne predhodno pridobljeni imunski zaščiti. S popočitniškim zagonom družbe, ko so se zaposleni vrnili na svoja delovna mesta, učenci v šole, izvajale pa so se tudi množične prireditve, kar je povečalo število stikov in druženje v zaprtih prostorih, je epidemija pričakovano začela spet naraščati,” je povedal Leskovar.
Kdaj bi lahko število okužb začelo upadati?
“Število dnevno okuženih bo naraščalo, dokler se populacija ne bo dovolj prekužila in bo začelo zmanjkovati dovzetnih, kar se bo predvidoma zgodilo proti koncu oktobra. Zdaj naraščanje epidemije poganja predvsem prehod v hladnejši letni čas, ko se več zadržujemo v zaprtih prostorih in se virus lažje širi, dodatni pospešek pa bo epidemija dobila z začetkom študijskega leta, ko bo stikov med ljudmi še več,” poudarja Leskovar in dodaja, da smo formalno še sicer v epidemiji, ker lahko nastanejo nove različice virusa z drugačnimi lastnostmi, realno pa smo že bližje endemiji, kjer povprečno dinamiko okuževanja krmili pojemanje imunosti, ki ni trajna.
Vrh bi lahko nastopil okrog 20. oktobra
“Projekcija dr. Janeza Žiberta, ob predpostavki nespremenjenih pogojev širjenja in enaki različici virusa (BA5), predvideva rast primerov do vrha okrog 20. oktobra, ko naj bi imeli od 3.000 do 5.000 potrjenih primerov na dan v sedemdnevnem povprečju (kar pomeni 2.000-3.500 v 14 dneh na sto tisoč prebivalcev). Pri tem velja opozoriti, da so parametri projekcije statistično umerjeni na povprečno dinamiko širjenja v zadnjem času, zaradi česar napovedi dopuščajo do dvakratna odstopanja, predvsem v številu primerov; časovna odstopanja pri napovedi vrha so manjša, vrh naj bi nastopil med 15. in 24. oktobrom,” je pojasnil Kadunc.
Kadunc je dodal, da če se bo po Evropi in k nam razširila kakšna od različic, ki naj bi se bolje izmikale imunosti, pridobljeni s cepljenjem in prejšnjimi okužbami (npr. BA2.72.2), in bi imele podobno prednost pri širjenju, kot jo je imel sredi lanske zime omikron, bi lahko primeri naraščali precej hitreje in dosegli tudi številke, podobne lanskim, ko smo imeli ob vrhu povprečnih 15 tisoč primerov na dan. Zato Kadunc meni, da časovnih lastnosti takega širjenja novih različic za zdaj z modeli še ne znamo napovedati.
Leskovar: Endemija se uravnava sama
“Ko se zaradi pojemanja imunosti nabere dovolj dovzetnih, so ustvarjeni pogoji za nov val. Kdaj bo potem dejansko nastal nov val, je odvisno od specifičnih pogojev, ki val sprožijo, kot je število stikov, vpliv letnih časov idr. Zdaj smo v obdobju, ko je bilo jasno, da bomo imeli nov val, saj vsi družbeni (popočitniški zagon družbe) in vremenski dejavniki (prehod v hladnejši letni čas) povečujejo širjenje okužb. Ko bo s prekuževanjem imunost populacije dovolj narasla, se bodo krivulje obrnile spet navzdol, ker bo začelo zmanjkovati dovzetnih. Endemija se torej uravnava sama,” je povedal Leskovar.
“Ustrezni prezračevalni sistemi bi vsekakor močno zmanjšali širjenje okužb v zaprtih prostorih”
“S kratkoročnimi ukrepi lahko nekoliko prestavljamo valove ali jih ploščimo, če se nam zdijo vrhovi previsoki, ne moremo pa bistveno vplivati na kumulativna števila. Na kumulativna števila, ki jih določa povprečna hitrost kroženja virusa, lahko vplivamo le s trajnimi ukrepi, torej z ukrepi nove normalnosti. In tu je potreben družben dogovor, kakšne trajne ukrepe smo pripravljeni izvajati v novi normalnosti za zmanjšanje povprečne hitrosti kroženja virusa. Ustrezni prezračevalni sistemi bi vsekakor močno zmanjšali širjenje okužb v zaprtih prostorih, ki so glavni pogon epidemije,” je dodal Leskovar.
Slovenija vodi v Evropi po številu novih primerov v 14 dneh na sto tisoč prebivalcev. Glede na včerajšnje podatke beležimo 1.382 novih primerov, sledi nam sosednja Avstrija, ki ima 1.296 novih primerov. Na tretjem mestu v Evropi je Latvija, ki je v 14 dneh na sto tisoč prebivalcev potrdila 909 novih primerov. Sledijo še Nemčija z 801, Grčija s 779 in Francija s 758 novimi primeri v 14 dneh na sto tisoč prebivalcev.
Najuspešnejša država v Evropi je sicer Kosovo, ki beleži štiri nove primere, a ga do zdaj v naših primerjavah nismo uporabljali, tudi zaradi netočnih podatkov. Zato je uradno na prvem mestu po uspešnosti Norveška s 17 novimi primeri v 14 dneh na sto tisoč prebivalcev, sledijo ji Albanija s 27, Bosna in Hercegovina s 30, Severna Makedonija z 42, Irska s 60 in Španija z 80 novimi primeri v 14 dneh na sto tisoč prebivalcev.
Koliko ljudi okuži posameznik, ki je okužen s koronavirusom?
“Trenutno posamezni okuženi v povprečju okuži okoli 1,05 človeka. Ocenjeno reprodukcijsko število je torej okoli R = 1,05. Ker je večje kot ena, epidemija narašča. Reprodukcijsko število lahko preprosto okvirno ocenite tudi sami iz tedenskega prirasta števila dnevno potrjenih okužb. Tipičen čas prenosa okužbe je približno pol tedna, kar pomeni, da moramo tedenski prirast le deliti z dva in prišteti 1. Primer: tedenski prirast 10 % -> R=1+10/2 %=1,05” je o širjenju in naraščanju epidemije povedal Leskovar.
Leskovar dodaja, da epidemija v nekaterih evropskih državah še upada, v drugih že raste in kmalu bo začela rasti v vseh. 14-dnevna pojavnost na sto tisoč prebivalcev je v Evropi že nekaj časa daleč največja v Sloveniji, vendar to ni pravi kazalnik, ker je med drugim odvisen od števila opravljenih testov.
“Virus je tako kužen, da ga brez pomoči imunosti ne moremo obvladati”
“Hitrost kroženja virusa v populaciji je odvisna tudi od predhodne dinamike epidemije in cepljenja, torej od začasne pridobljene imunosti z nedavnim prekuževanjem in cepljenjem. Virus je tako kužen, da ga brez pomoči imunosti ne moremo obvladati. Z ukrepi širjenja virusa ne moremo trajno ustaviti, lahko pa njegovo širjenje nekoliko upočasnimo. Glavni izziv v novi normalnosti je torej, katere trajne ukrepe vpeljati, da bo povprečna hitrost širjenja virusa čim manjša in da bo to za družbo sprejemljivo,” je Leskovar še povedal o tem, ali so morda visoke številke povezane tudi z ohlapnejšimi ukrepi.
Tudi Kadunc iz Covid-19 Sledilnika pravi, da so razlike v pojavnosti med državami delno posledica različnih sistemov testiranja prebivalcev (v Avstriji npr. dnevno opravijo deset testov na tisoč prebivalcev, v Sloveniji 1,5, na Nizozemskem pa 0,28), delno pa seveda odražajo tudi realne razlike v prisotnosti virusa. Kot poudarja, se pandemični valovi ne pojavljajo v vseh državah hkrati, zato lahko pričakujemo, da nas bo kakšna od drugih evropskih držav prehitela.
Kot je dodal Kadunc, je primerjava epidemičnih številk, sploh pa ugotavljanje vzrokov za razlike med državami, sicer izjemno zahtevno opravilo, ki ga ne gre jemati zlahka in pri katerem težko pridemo do jasnih odgovorov.
“Za približno oceno trenda je primerjava razmerja števila primerov na posamezni dan z istim dnem v preteklem tednu v splošnem ustrezna, razen ob sobotah in nedeljah, ko je v testiranje zajeta bistveno drugačna populacija kot med tednom (podatki za soboto in nedeljo so objavljeni v nedeljo in ponedeljek). Za bolj robustno oceno primerjamo nekajdnevne vsote (npr. vsota primerov zadnjih sedmih dni z ustrezno vsoto izpred enega tedna), ki ublažijo dnevna nihanja in povzročajo manj težav ob koncih tedna. Posebej problematični so dela prosti dnevi, ki zahtevajo posebno previdnost pri interpretaciji tedenskih razmerij še nadaljnjih deset dni (ker se na praznik opravi manj testov, se nekaj dni po prazniku tipično odkrije več primerov, kar vpliva na razmerja tudi v naslednjem tednu),” je o primerjavi in podajanju podatkov še povedal Miha Kadunc, član Covid-19 Sledilnika.
