Gospodarstvo v Sloveniji se krepi, BDP padel manj kot je bilo pričakovano!

Gospodarska klima je v lanskem letu zaradi epidemije koronavirusa doživela hud padec. Splošna klima se je ob odpiranju dejavnosti pričela nekoliko pobirati, kasneje pa je jeseni zaradi ponovnih omejitvenih ukrepov nekoliko upadla.

Ne glede na omejitvene ukrepe, ki jih imamo v zadnjih mesecih pa gospodarska klima izkazuje rast predvsem zaradi pozitivnega vpliva v storitvenih dejavnostih, večjega potrošništva, trgovine na drobno in gradbeništva.

Izvoz in industrija pa sta že blizu ravnem pred izbruhom epidemije, predvsem pa je pozitivno tudi to, da je Slovenija postaja vedno večja neto izvoznica – po dolgih letih presega uvoza. 

Vpliv zajezitvenih ukrepov na gospodarsko aktivnost je bil v drugem valu pričakovano zelo izrazit v storitvenih dejavnostih, katerih delovanje je bilo onemogočeno oziroma omejeno, denimo v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah, gostinstvu in večjem delu trgovine. Upad aktivnosti v teh dejavnostih je bil primerljiv s spomladanskim in je podobno kot v prvem valu tudi vplival na znatno zmanjšanje potrošnje gospodinjstev.

Na drugi strani so bile nekatere druge dejavnosti, zlasti tiste, ki so vezane na mednarodno menjavo – promet, gradbeništvo in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti – v zadnjem četrtletju znatno manj prizadete in so po močnem upadu v drugem četrtletju okrevale v celotni drugi polovici leta. Skladna s tem so bila tudi gibanja izvoza in uvoza blaga, kjer so medletna gibanja v zadnjem četrtletju že postala pozitivna. Splošno pa se gospodarska klima po lanskoletnem hudem padcu pobira, kljub vsem omejevitvenim ukrepom, kar lahko v prihodnosti vpliva tudi na nižji padec BDP.

Manjši padec BDP od pričakovanega

Kot navaja urad za makroekonomske analize in razvoj, je kljub zaostrenim epidemiološkim razmeram in uvedbi obsežnih zajezitvenih ukrepov, realni bruto domači proizvod – BDP v zadnjem četrtletju četrtletno upadel za en odstotek, medletno pa za 4,5 odstotka. Padec je bil manjši kot v drugem četrtletju in tudi nekoliko manjši kot so na Umarju pričakovali v Zimski napovedi. V celem letu je BDP upadel za 5,5 odstotka, kar je prav tako manj od pričakovanj, predvsem zaradi ugodnih gibanj v izvoznem delu gospodarstva in gradbeništvu.

UMAR: Upad BDP lani nižji od pričakovanega, čeprav smo v zadnjem četrtletju beležili močan upad aktivnosti zlasti v storitvah, katerih delovanje je bilo onemogočeno oz. omejeno.
Več na povezavi https://t.co/wiRVMeWCyy pic.twitter.com/UbKKI4d5al

— UMAR (@UMAR_si) February 26, 2021

Rastejo tudi investicije

Tudi investicije v osnovna sredstva so po globokem padcu spomladi v nadaljevanju leta četrtletno rasle predvsem zaradi okrevanja investicij v opremo in stroje v tretjem četrtletju in gradbenih investicij, tako infrastrukturnih kot stanovanjskih, v celotni drugi polovici leta. Med agregati potrošnje je bila lani medletno višja le državna potrošnja, ki se je krepila pod vplivom naraščanja zaposlenosti in izdatkov za obvladovanje epidemije.

Trg dela je stabilen

Na trg dela so najbolj vplivali sprejeti ukrepi aprila in maja lani, zlasti v storitvenem sektorju. “Vpliv epidemije in zajezitvenih ukrepov na trg dela je bil sicer najizrazitejši v aprilu in maju, v nadaljevanju leta pa so ukrepi negativne vplive znatno ublažili,” je še obrazložila Bednaševa. Padec zaposlenosti je bil ob 5,5-odstotnem upadu BDP tako 1-odstoten, število brezposelnih pa večje za okoli 15 odstotkov, glede na leto poprej. Po sezonskem povečanju decembra in januarja se število brezposelnih ob ohranjanju interventnih ukrepov februarja ponovno zmanjšuje, kar je dober znak.

Znatno je tudi okrevanje izvoza in uvoza

Izvoz in uvoz sta bila lani močno prizadeta predvsem zaradi padca svetovne trgovine, mednarodnih omejitev in omejitvenih ukrepov doma in v državah EU. Padca izvoza (-8,7 odstotka) in uvoza (-10,2 odstotka) sta bila izrazita zlasti v drugem četrtletju, kar je tudi ključno vplivalo na zmanjšanje v celem letu. Po globokem padcu aprila se je medletni upad izvoza blaga v drugi polovici leta postopno zmanjševal, v zadnjem lanskem četrtletju je bil izvoz blaga že medletno pozitiven. Okrevanje je bilo opazno pri večini glavnih skupin proizvodov, zlasti pri proizvodih za vmesno porabo.

Podobno je okreval uvoz blaga in proti koncu leta že dosegel ravni iz leta 2019. V menjavi večine storitev je bil upad večji kot pri blagu, najbolj izrazit pri storitvah, povezanih s turizmom, v drugem četrtletju pa se je precej zmanjšala tudi menjava transportnih storitev. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven (0,4 odstotne točke), kar pomeni, da je Slovenija več izvozila kot uvozila. Po dostopnih podatkih od leta 2000 smo prvič v 20 letih dosegli rekordno pozitivno raven trgovinske bilance, ki je bila vse do leta 2014 negativna.

Kmalu rast gospodarske aktivnosti

“V drugem četrtletju lahko glede na prevladujoče predpostavke razvoja epidemiološke situacije pričakujemo rast gospodarske aktivnosti. Tempo okrevanja pa bo seveda ključno odvisen od epidemioloških razmer v Sloveniji in naših pomembnejših trgovinskih partnericah, hitrosti cepljenja in odzivnosti politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva,” je zaključila v poročilu direktorica Umarja.

Preberite še:

MR