22. avgusta 2020 smo s svojo porabo naravnih viriov in ekosistemskih storitev presegli letošnjo obnovitveno sposobnost Zemlje. Človeštvo je za letos porabilo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu.

 

Letos smo to točko dosegli dobre tri tedne kasneje kot v letu 2019. K temu so prispevali tudi ukrepi, sprejeti zaradi globalne epidemije.

Podatki kažejo, da je v tem času prišlo do zmanjšanja sečnje lesa (-8,4 %) in manjših izpustov iz prometa (-14,5 %). Ti dve gospodarski dejavnosti največ prispevata k ekološkemu odtisu.

Manjšanje ekološkega odtisa zaradi globalne pandemije – ki je daleč od načrtovanja spremembe, potrebne za doseganje ekološkega ravnovesja in dobrega počutja ljudi – dokazuje, da je vzorce porabe naravnih virov mogoče spremeniti v kratkem časovnem okviru, vendar ob skrbnem načrtovanju.

Človeštvo trenutno porabi 60 % več virov, kot  jih je mogoče obnoviti. Živimo, kot da bi imelo na razpolago 1,6 planeta.

Tudi v Sloveniji ekološki odtis presega obnovitveno sposobnost Zemlje. Porabimo toliko, kot da bi imeli na razpolago tri Slovenije (Global Footprint Network, 2020). Zato smo naravne vire, ki so nam bili na voljo v letu 2020 porabili že bistveno prej kot preostali svet – 26. aprila (slika prikazuje datume ekološkega dolga v posameznih državah sveta). K ekološem odtisu največ prispevamo z ogljičnim odtisom, ki je posledica netrajnostne rabe energije, predvsem v gospodinjstvih (za prispeva ogrevanje) in v prometu.

Datumi doseganja ekološkega dolga v posameznih državah sveta | Avtor Global Footprint Network 2020

Za potrebe zmanjšanja ekološkega odtisa (in s tem ekološkega dolga) smo se v Sloveniji v okviru Strategije razvoja Slovenije (sprejeta leta 2017) zavzeli za 20 % zmanjšanje odtisa Slovenije do leta 2030 (glede na podatke iz leta 2013). Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z Agencijo za okolje pripravilo predlog ukrepov glede izboljšanja energetske učinkovitosti, večje rabe obnovljivih virov energije ter na področje upravljanja gozdov. Z njihovim izvajanjem bi prispevali tudi k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam, izboljšanju kakovosti zraka, voda.  Izračuni projekcij pa kažejo, da bodo potrebno dodatni napori za dosego cilja, ki ga za ekološki odtis izpostavlja Strategija razvoja Slovenije.

Izračuni odtisa regij kažejo tudi, da ekološki odtis devetih (od dvanajstih) statističnih regij presega obnovitveno sposobnost regije. Zato je na ravni regij potrebno spodbujati trajnostno načrtovanje rabe prostora, samooskrbno sposobnost, ki bo zmanjšala odvisnost od uvoza, ter bolj trajnostne vzorce vedenja, kot je trajnostna mobilnost in energetska učinkovitost.  Ključne so tudi dolgoročne trajnostne naložbe v prometno in gradbeno infrastrukturo.

O ekološkem odtisu

Ekološki odtis velja za enega izmed najbolj celostnih kazalcev trajnosti na področju okolja. Z njim spremljamo porabo naravnih virov in obnovitveno sposobnost površin, ki jo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja. Če porabimo več od obnovitvene sposobnosti narave, govorimo o ekološkem deficitu. Enota za spremljanje ekološkega odtisa je globalni hektar (gha).

O ekološkem dolgu

Ekološki dolg označuje dan, ko človeško povpraševanje po naravnih virih in ekosistemskih storitvah preseže obnovitveno sposobnost Zemlje ali z drugimi besedami dan, ko  je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu.

Želite biti redno obveščeni o novostih v vaši občini? Všečkajte FB stran:

MR